Rastline, ki bi lahko rešile svet

    Rastline so nadvse uporaben in navdihujoč del naših življenj, saj lahko iz njih izdelamo obleko, jih uporabljamo kot hrano in se z njimi denimo pozdravimo, vendar smo pri izkoriščanju potenciala rastlinskega sveta še vedno na vrhu ledene gore.

    V zadnjih letih so raziskovalci po svetu odkrili vedno več dejstev, ki pričajo o tem, da bi lahko v rastlinah našli rešitve za največje družbene in okoljske probleme – od lakote in revščine do onesnaževanja in globalnega segrevanja – ravno v rastlinskem svetu. Rastline, kot so pšenica, alge, azole, bambus in praprot, skrivajo v sebi številne (še neodkrite) potenciale.

    praprot

    Pšenica

    Lakoto po svetu bi lahko odpravili, če bi udomačili nekatere vrste žit, ki jih najdemo v naravi in so trajnice. Večina ljudi po svetu namreč vsak dan v svojo prehrano vključuje žita, ki pa so enoletni posevki in jih je treba vsako leto oziroma na par mesecev ponovno saditi. Industrija pridelave žit zahteva ogromno vložkov, od zalivanja do uporabe gnojil in pesticidov. Ameriški raziskovalci iz kmetijskega inštituta v Kansasu so na primer odkrili novo vrsto pšenice, ki bi lahko povzročila pravo revolucijo, saj gre za udomačeno pšenico trajnico, zato je ne bi bilo treba vsako leto ponovno saditi.

    Vodna praprot azola

    Tako imenovana azola je plavajoča vodna praprot, ki raste v naravi po mokriščih širom sveta. Velja za eno najhitreje rastočih rastlinskih vrst na svetu, razlog za to pa je njena sposobnost, da iz atmosfere absorbira dušik in ga pretvori v povsem naravno in hitro delujoče gnojilo. V zadnjem času so azole začeli množično gojiti kot organsko gnojilo in krmo za živino.

    Alge

    Alge uspevajo v vodnem okolju, zaradi izjemno hitre rasti so glavna tarča številnih bioloških raziskav. Nekatere vrste so užitne in primerne za prehrano, nekatere so gojene kot okolju prijazno organsko gnojilo, spet druge se lahko uporabijo v biološki filtraciji odplak. Najzanimivejši način za izkoriščanje alg pa je zagotovo potencial alg, da jih uporabimo kot gorivo oziroma alternativni vir energije. Strokovnjaki napovedujejo, da bi lahko do leta 2025 tehnologija napredovala do te točke, da bo cena bio goriva iz alg cenejša od nafte.

    PREBERITE TUDI:  Senzorji ki zaznajo, kaj govorijo rastline

    Sedum

    Homulice ali rastline iz rodu Sedum za razliko od alg in azol najbolje uspevajo na suhih tleh, recimo v razpokah pečin, kar pomeni, da preživijo ekstremne vremenske razmere in za rast ne potrebujejo niti zemlje niti vode. Zaradi te lastnosti so kot nalašč, da z njimi prekrijemo strehe in stene zgradb. Imajo atraktiven videz, pripomogle pa bi tudi k večji energetski učinkovitosti stavb, saj zaradi posebne strukture delujejo kot dodatni izolatorji.

    Bambus

    Hitro rastoča in trajnostno naravnana kopenska rastlina je tudi bambus. Odličen je za popestritev jedi, koristen pri gradnji, hkrati pa je uporaben tudi za izdelavo papirja, vlaken in kot biološko razgradljiva alternativa plastiki. Ker je bambus trajnica, se hitro obrašča brez ponovne zasaditve, zaradi česar je koristen za pogozdovanje območij.

    Listi praproti

    Nekatere rastline rastejo presenetljivo dobro v pogojih, ki so za druge sorte strupeni. Ene takšnih so praproti, saj uspevajo tudi v tleh, onesnaženimi s težkimi kovinami, kot so svinec, nikelj, arzen, baker in kadmij. Znanstveniki so z eksperimenti ugotovili, da lahko z zasaditvijo praproti odstranijo težke kovine iz onesnaženih industrijskih območij, ker praproti absorbirajo kovine iz tal in jih shranijo v svojih tkivih. Ko rastline dozorijo, praproti naberejo in sežigajo; nastal pepel pa vsebuje velike količine plemenitih kovin, ki jih nato lahko reciklirajo za druge namene.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte