Urbanizacija s seboj prinaša tudi precej negativnih posledic za živali, pogosto predvsem za ptice. Tako so se morale ptice nemalokrat prilagajati ljudem, zaradi česar so spremenile svoje oglašanje, lokacije za gnezdenje in dnevni ritem. V Ciudádu de Méxicu, mehiški prestolnici, pa so ptice razvile še posebej zanimivo »preživitveno strategijo«. Za izdelavo gnezd in odganjanje parazitov so namreč začele uporabljati kar cigaretne ogorke.
Naključje ali premišljena izbira?
Cigaretni ogorki, ki ležijo po tleh, so v mnogih mestih velik problem. Ptice so se očitno odločile, da potegnejo najboljše iz dane situacije. Tisto, kar so v osnovi nadležni odpadki, so začele uporabljati za nekaj dobrega. Mehiški znanstveniki že od leta 2012 preučujejo navade ptic v njihovi prestolnici. Načeloma gre predvsem za vrsto ptic, imenovano mehiški kalin. Kot je znano, se lahko nikotin v tobaku uporablja tudi kot pesticid. Raziskovalce je tako zanimalo predvsem, ali so ptice namerno uporabile prav cigaretne filtre ali pa je šlo za golo naključje, saj je bil to »material«, ki so ga imele na voljo v ogromnih količinah. Ena izmed teorij raziskovalcev je bila, da ptice izločijo celulozna vlakna iz odvrženih ogorkov, ker jih spominjajo na perje.
Več ogorkov, manj insektov v gnezdu
Da bi preverili, ali se želijo ptice z dodajanjem cigaretnih ogorkov zares znebiti parazitov, so se raziskovalci lotili opazovanja procesa izdelave gnezda in valitve mladičev. Ko so se ptičji mladiči izvalili, je ekipa znanstvenikov zamenjala cigaretne ogorke s klobučevino. Nato so v določena gnezda dodali klope. Ptičje samičke, ki so to zaznale, so začele hitro dodajati nove cigaretne ogorke. To kaže, da so ptice namerno izbrale prav cigaretne ogorke, ki tako služijo kot nekakšen repelent oziroma sredstvo za odganjanje insektov.
Na dolgi rok ogorki povzročili genetske mutacije
Čeprav so cigaretni ogorki sicer res odgnali insekte iz gnezd, pa so po drugi strani povzročili tudi precej škode. Imunski sistem ptic, ki so živele v gnezdih, v katerih je bilo veliko cigaretnih ogorkov, se je okrepil, po drugi strani pa je prišlo pri teh pticah do povečanega števila genetskih abnormalnosti. Kratkoročno so torej ogorki pticam pomagali, dolgoročno pa je bil njihov učinek povsem nasproten. Zgodba mehiških kalinov je tako še eden v množici dokazov, kako škodljivo je lahko metanje ogorkov na tla.