Avgusta lani je deček po imenu Easton kot prvi v zgodovini uspešno prestal sočasno transplantacijo srca in priželjca. Priželjc je pomembna žleza oziroma limfatični organ, znan tudi pod imenom timus, v našem telesu pa je umeščen tik za prsnico. Aktivnost priželjca, v katerem med katerim nastajajo limfociti T, je še posebej pomembna v otroštvu in v zgodnjih najstniških letih. Šlo je za prelomno operacijo, ki bo najverjetneje pomembno vplivala na prihodnost transplantacij. Kombinirana transplantacija, ki je bila izvedena v kliničnem centru ameriške univerze Duke, je namreč pripomogla k temu, da je telo sprejelo presajeno srce. Ker je od operacije minilo že več kot pol leta, je mogoče reči, da je bila presaditev več kot uspešna. Malemu Eastonu gre namreč odlično.
Po presaditvi organov so običajno potrebni visoki odmerki imunorepresivov
Presaditev srca je nedvomno ena od najzahtevnejših operacij. Tudi če je sama operacija uspešna, so možni resni postoperativni zapleti, ki jih je težko preprečiti. Zdravniki in pacienti se seveda najbolj bojijo tega, da bo telo podarjeni organ zavrnilo. Obstaja namreč velika nevarnost za to, da začne imunski sistem napadati organ in da ga prej ali slej uniči, zaradi česar se lahko oseba, ki je organ prejela, znajde v življenje ogrožajoči situaciji. Pred transplantacijo morajo zato zdravniki natančno preučiti ujemanje med darovalcem in prejemnikom. Tako lahko ocenijo, pri katerem bolniku je možnost za zavrnitev organa najmanjša. Poleg tega pa se po presaditvi uporabljajo visoke doze t. i. imunorepresivov, torej zaviralcev delovanja imunskega sistema
. Ta zdravila so za telo seveda zelo škodljiva, vendar pri bolnikih, ki so prestali transplantacijo organa, potencialne koristi prevladajo nad nevarnostmi. Zdravila se dozirajo v dveh fazah, uporaba zaviralcev imunskega sistema pa pogosto traja zelo dolgo, včasih celo vse življenje. Zaviralci imunskega odziva po eni strani zmanjšajo nevarnost za zavrnitev organa, vendar so lahko za osebe, ki uporabljajo imunorepresive, patogeni mikroorganizmi izjemno nevarni. Okužbe, ki za večino ljudi ne bi bile posebej problematične, so lahko tako za bolnike, ki prejemajo imunorepresive, celo usodne. Obenem pa lahko zaviralci imunskega sistema skrajšajo življenjsko dobo prejetega organa. Tako bo prejemnik prej ali slej potreboval nov organ. Gre torej za vse prej kot idealno rešitev, zato znanstveniki nenehno iščejo možne alternative. Uspešna presaditev srca in priželjca dokazuje, da obstaja drugačna pot …
Deček rojen z redko kombinacijo zdravstvenih težav
Mali Easton se je rodil z zelo šibkim srcem, obenem pa je imel težave s priželjcem, ki je eden od ključnih delov našega imunskega sistema, saj se tam, kot omenjeno, tvorijo limfociti T. Zaradi redke kombinacije zdravstvenih težav je postal Easton kandidat za dva operativna posega, ki se sicer izvajata ločeno, torej za transplantacijo srca in za transplantacijo oziroma implantacijo priželjca (pri priželjcu ni šlo za donacijo, ampak za tkivo, ki je bilo vzgojeno v laboratoriju). Zdravniki so upali, da v primeru uspešne transplantacije priželjca ne bo potrebna uporaba imunorepresivov, saj bi se s tem povečala možnost za to, da telo podarjeno srce zazna kot del lastne strukture.
Ali bi lahko presaditev tkiva koristila tudi osebam z zdravim priželjcem?
Deček je sicer kljub uspešni operaciji potreboval zaviralce imunskega sistema, vendar zdravniki verjamejo, da kmalu ne bodo več potrebni. Implantirani priželjc uspešno proizvaja limfocite T, kar je eden od osnovnih znakov zdravega, normalno delujočega imunskega sistema. Za to, da je dečkovo telo sprejelo podarjeno srce, je bila po mnenju zdravnikov v veliki meri zaslužna prav uspešna implantacija priželjca. Operacija je pomembna tudi za osebe, katerih priželjc deluje normalno. Dodatno tkivo bi lahko namreč povečalo možnost za uspešno transplantacijo organov tudi pri teh osebah, ne da bi bili za to potrebni zelo visoki odmerki imunorepresivov.