Vplivi stresa so ลกtevilni in se na naลกem zdravju kaลพejo v razliฤnih oblikah. Zmotno je miลกljenje, da se s stresom sooฤajo le posamezniki z visoko odgovornimi in stresnimi sluลพbami. Na razliฤne naฤine se z njim sreฤujemo skorajda vsi. Za naลกe zdravje in kakovost ลพivljenja je zato pomembno, da ga prepoznamo in se pred njim zaลกฤitimo.
Zakaj je stres tako nevaren za naลกe zdravje? Stres moฤno oslabi delovanje imunskega sistema. Med doลพivljanjem stresa se sproลกฤa hormon kortizol, ki zavira delovanje imunskih celic. Pade nam odpornost in imunski sistem nas ne more veฤ braniti pred raznovrstnimi boleznimi. Poleg tega je imunski sistem zadolลพen za prepoznavanje in uniฤevanje rakavih celic. Dober, vitalen in zdrav imunski sistem lahko to nalogo opravlja brez veฤjih naporov. Kadar pa je oslabljen, je seveda tudi ta naloga oteลพena.

ล tevilne oblike stresa, mnogo razliฤnih simptomov
S stresom se sreฤuje skorajda vsakdo izmed nas, tako mladi v ฤasu ลกtudija, ลกportniki, kot zaposleni, starลกi in upokojenci. Tudi ponavljajoฤa se obolenja za telo predstavljajo obliko stresa. Posledice stresa lahko prepoznamo v dolgotrajnejลกih in pogostih utrujenostih, pomanjkanju energije, pogostejลกih glavobolih, teลพavah s koลพo ali prebavo, boleฤinah ali ponavljajoฤih nalezljivih boleznih. Vplive stresa pa lahko prepoznamo tudi na ฤustveni ravni, saj smo pod stresom bolj razdraลพljivi, slabe volje, teลพko zaspimo ali pa bi samo spali. Vse to so znaki, da je stres ลพe zaฤel ลกkodovati naลกemu zdravju.

Imunski sistem obremenijo tudi zdravila.
Skorajda vsak tretji, po 45. letu starosti je na kroniฤni terapiji z zdravili. Pomembno je, da predpisana zdravila in terapijo upoลกtevamo, zavedati pa se moramo tudi njihovih vplivov. Veliko zdravil namreฤ povzroฤa stranske uฤinke, zaradi ฤesar moramo biti v ฤasu uลพivanja ลกe posebej pozorni na naลกe zdravje. V teh obdobjih je naลก imunskih sistem dodatno obremenjen, zato ga je potrebno okrepiti. Poskrbeti moramo tudi za to, da imunski sistem v svoje optimalno stanje vrnemo tudi, ko zakljuฤimo z antibiotiฤno terapijo. Antibiotiki namreฤ poruลกijo razmerje med dobrimi in slabimi bakterijami v ฤrevesni sluznici in telo potrebuje najmanj tri mesece, da vzpostavi ponovno ravnovesje.
Tudi naลกa obramba se stara.
Na uฤinkovitost in odzivnost imunskega sistema vpliva tudi starost. Starejลกi kot smo, teลพje se naลก imunski sistem bori z obremenitvami in vdori v naลกe telo. Starejลกi ljudje tako bolezni prebolevajo poฤasneje in dlje ฤasa vzpostavljajo optimalno stanje. Za prebolevanje obolenj pa potrebujemo tudi kondicijo, ki je v starosti navadno manjลกa. Pri starejลกih je zato ลกe posebej pomembo, da imunskemu sistemu nudimo ustrezno podporo in tako poskrbimo, da je vedno dobro pripravljen.
Reลกitev ponuja narava.
Za dobro pripravljenost in odzivnost imunskega sistema lahko tako veliko naredimo tudi sami.
Naravno in uฤinkovito pomoฤ lahko najdemo v razliฤnih rastlinskih izvleฤkih, kot so astragalus, maฤji krempelj in ginsengi. Za imunski sistem so pomembni tudi doloฤeni minerali in vitamini, kot so cink, baker, selen ter vitamin C. Uลพivanje pravih naravnih reลกitev bo jaฤalo naลก imunski sistem, omogoฤalo njegovo revitalizacijo in skrbelo za proลพnost pri zaลกฤiti telesa pred vdori in vnetji.
Preverite pripravljenost imunskega sistema.
Pomembno je, da znamo vplive stresa pri sebi in bliลพnjih pravoฤasno opaziti. V kolikor se pojavljajo vsaj trije spodnji pokazatelji, je ฤas za ukrepanje.
- Pogosta obolenja. Prehlad ali gripa se pojavi 2-3 krat letno. ฤez zimo veฤkrat obleลพim doma, simptomi prehlada pa so dolgotrajni in pogosti.
- Obremenjujoฤi psihiฤni pritiski. Pritiske in stres obฤutim zaradi sluลพbe, druลพine, medsebojnih odnosoc, ลกporta in drugih fiziฤnih naporov.
- Redno uลพivanje zdravil. Velikokrat uลพivam zdravila ali pogosto jemljem antibiotike. Antibiotike jemljem tudi do enkrat letno.
- Slabe prehranjevalne navade. Moje prehranjevalne navade niso ravno zdrave. Veฤkrat poseลพem po naprej pripravljeni hrani, obroki so enoliฤni in vsebujejo premalo sveลพega sadja in zelenjave.
- Fiziฤna akrtivnost je redka. Gibam se redko ali nikoli. Teลพko najdem ฤas za rekreacijo, zato gibanje ne spada v mojo vsakodnevno aktivnost.
- Ponavljajaoฤi glavoboli. Imam pogoste glavobole. V doloฤenih obdobjih se zgodi, da doลพivim tudi po glavobol vsaka dva tedna ali par dni zapored.
- Pogosta utrujenost. Velikokray se poฤutim brez energije. Po opravljenih aktivnostih se poฤutim izฤrpan, brez volje in potrebujem poฤitek.

