Aspirin je znan kot eno najpogosteje uporabljenih protibolečinskih sredstev. Poleg tega pa se pogosto predpisuje tudi ljudem, pri katerih obstaja povečana nevarnost za srčno-žilne bolezni in kap. Vendar pa vse več raziskav nakazuje, da v mnogih primerih dnevno jemanje aspirina povzroči več škode kot koristi. Največja nevarnost so predvsem pogoste krvavitve v različnih delih prebavil.
Tudi zdravniki včasih predpišejo aspirin po nepotrebnem
Aspirin se velikokrat prepiše za preprečevanje krvnih strdkov. Pri mnogih ljudeh je sicer to zelo smiseln ukrep. Vendar pa obstaja tudi precej takšnih, ki jim vsakodnevno jemanje aspirina ne koristi posebej, na dolgi rok pa jim lahko celo škoduje. Leta 2015 objavljena študija, pod katero so se podpisali teksaški znanstveniki, je tako na primer razkrila, da skoraj 12 odstotkov ljudi jemlje aspirin po nepotrebnem, čeprav so jim ga predpisali njihovi zdravniki.
Preberite tudi: Krvni strdki: 3 skupine živil, ki preprečujejo njihovo nastajanje
Ta odstotek bi bil seveda še mnogo večji, če bi upoštevali tudi vse, ki kupujejo aspirin brez recepta. Omenjena študija je sicer nastala na podlagi zelo obsežne raziskave, v kateri je sodelovalo približno 68.000 ljudi. Raziskovalci so pri vseh sodelujočih ocenili tveganje za srčno-žilna obolenja ali kap v naslednjem desetletju. Pri tem so upoštevali različne dejavnike, kot so starost, spol in krvni tlak. Iz raziskave so bili izključeni ljudje, ki so se v preteklosti že spopadali s srčno-žilnimi boleznimi. Predhodne raziskave so namreč dokazale, da lahko tej skupini dnevno jemanje aspirina zelo koristi.
Nujno individualno tehtanje prednosti in potencialnih nevarnosti
Raziskovalci so ugotovili, da aspirin po nepotrebnem jemlje precej več žensk (približno 17 odstotkov) kot moških (približno 5 odstotkov). Kdaj je sploh mogoče govoriti o nepotrebnem uživanju aspirina ali katerega koli drugega zdravila? Preprost odgovor bi bil, da takrat, ko so tveganja večja od potencialnih koristi. Mnogokrat se namreč tveganje za srčno-žilna obolenja zaradi jemanja aspirina zmanjša zgolj za malenkost. Po drugi strani pa lahko redno jemanje aspirina privede do krvavitev v prebavnem traktu. Pomemben dejavnik pri tem je sicer tudi teža posameznika.
Nedavna študija je denimo razkrila, da je pozitiven učinek jemanja aspirina za preprečevanje srčno-žilnih obolenj skorajda zanemarljiv pri ljudeh, ki tehtajo več kot 70 kilogramov. Tako torej ne obstaja ena sama rešitev, ki bi bila primerna za vse, ampak je vedno potrebna individualna obravnava. Šele na podlagi konkretnih okoliščin se lahko zares preuči potencialne koristi in tveganja. Zagotovo pa velja, da se je tudi pred uporabo zdravil, ki jih je mogoče v lekarni kupiti brez recepta, smiselno posvetovati z zdravnikom.