Londončane in Londončanke je pred nedavnim pričakal zelo nenavaden prizor. Sredi mesta so namreč zagledali velikanske gmote ledu. Te pa se tam seveda nikakor niso znašle po naključju, ampak gre za projekt Olafur Eliasson, islandsko-danskega umetnika. Z njim želi opozoriti na trenutno še kako aktualno problematiko – na problem globalnega segrevanja.

Ledenik sredi Londona

Naj podnebne spremembe prevzamejo vse naše čute …

Ledene gmote, ki sestavljajo instalacijo, poimenovano Ice Watch oziroma v prevodu Ledena straža, so pravzaprav deli ledenikov, ki jih je Eliasson dvignil iz morja v bližini Grenlandije. Zdaj imajo prebivalci angleške prestolnice možnost, da se dotaknejo ledu, si ga pobliže ogledajo, ga povohajo ipd. S tem pa njihovi čuti izkusijo delček podnebnih sprememb, ki se pravkar dogajajo. Eliasson je namreč prepričan, da večina ljudi ne čuti prave povezanosti z realnim dogajanjem. Globalno segrevanje dojemajo kot nekaj zelo abstraktnega, kar nima realnega vpliva na njihovo življenje. Vse to pa seveda povzroča precejšnjo pasivnost.

Bo projekt spodbudil ljudi k večji aktivnosti v povezavi z globalnim segrevanjem?

Projekt Ice Watch omogoča spremljanje taljenja ledu v živo, kar seveda ponazarja oziroma simbolizira aktualno dogajanje, ki je mnogo obsežnejše. Instalacija naj bi tako vzbudila občutke bližine, prisotnosti in pomembnosti. Posledično pa spodbudila ljudi k aktivnejši poziciji, ko gre za podnebne spremembe. Zagotovo ni naključje, da je bila instalacija postavljena prav na dan začetka podnebne konference Združenih narodov COP24, ki je letos potekala v Katovicah na Poljskem. Konec tega projekta pa seveda po drugi strani ni znan, saj se bo preprosto zaključil takrat, ko se bo led povsem stopil.

Za izvedbo projekta so bile seveda potrebne določene žrtve

Kritiki tega provokativnega umetniškega projekta opozarjajo predvsem na to, da je Eliasson z njim tudi sam škodoval okolju. Ledene gmote so morali najprej dvigniti iz morja, jih naložiti na 9 ladijskih kontejnerjev s primerno ohlajeno notranjostjo in jih nato s tovornjaki pripeljati do dveh lokacij v Londonu, kjer so zdaj postavljeni. Eliasson na očitke odgovarja, da je to nekaj, kar je vzel v zakup. Hkrati poudarja, da ni naiven in da razume, da zgolj en projekt ne more povzročiti nenadnih in drastičnih sprememb, ki so potrebne. Vendar pa kljub temu verjame, da je za večje spremembe pomembno, da ljudje od bliže spoznajo, kaj se v resnici dogaja.