Uporaba odpadnega jedilnega olja za gorivo ni nekaj novega – tega se že dolga leta poslužujejo domiselni lastniki starih avtomobilov na dizelski pogon. Vendar terjata domače čiščenje in predelava nekaj znanja, za avtomobilom pa se širi vonj po cvrtju. V Posavju ni več tako: vsa komunalna podjetja so stopila skupaj in uredila zbiranje ter predelavo odpadnih olj v biogorivo.
Liter odpadnega jedilnega olja lahko onesnaži milijon litrov pitne vode. Prebivalec Slovenije v povprečju odvrže 10,5 litra odpadnega olja letno; z nepravilnim ločevanjem lahko s tem onesnaži 10 milijonov litrov vode. Ob primernem skladiščenju, oddajanju in predelavi pa lahko olje postane obnovljiv vir energije. Iz litra odpadnega jedilnega olja nastane 90 odstotkov biodizla ali bioplina, ekoloških goriv, ki ne onesnažujeta okolja. Preostanek predstavlja glicerin, ki se uporablja v farmacevtski industriji.
Odpadno olje ni običajen odpadek
»Jedilno olje v gospodinjstvih je odpadek, ki ima svojo zakonodajo, saj ga je treba ustrezno zbirati in predati naprej,« je pojasnil Mitja Udovč, direktor Komunale Sevnica, pri kateri so skupaj z drugimi posavskimi komunalnimi podjetji storili korak v smeri sodobnejšega ravnanja z odpadki. Žal je namreč tako, da jedilnega olja v gospodinjstvih večinoma ne zavržemo pravilno. Treba ga je shraniti v posodo in oddati v zbirnem centru za odpadke, saj ne spada v običajen zabojnik za smeti. Vendar ga v realnosti marsikdo raje zlije v odtok ali straniščno školjko, četudi je to z zakonom prepovedano. Olje izjemno onesnažuje vodo, prav tako pa povzroča težave pri obratovanju čistilnih naprav. Mitja Udovč je tako povedal, da v akcijah zbiranja posebnih odpadkov običajno zberejo manj odpadnega olja iz gospodinjstev, kot ga vsako leto zberejo iz svoje čistilne naprave – so pa ti postopki zelo dragi. In seveda ne povzroča olje težav le komunalnim podjetjem, temveč tudi gospodinjstvom samim, saj so zamašene cevi kanalizacije pogosto posledica zlivanja olj v odtok.
Jadranka Novoselec iz Komunale Brežice je namignila, da je treba ljudem ponuditi možnost in znanje. Ozaveščanje je imelo v Brežicah že v preteklosti velik učinek. Lani so osnovnošolci v enem mesecu zbrali 4.000 litrov odpadnega olja, običajno pa se ga v takšnem času nabere zgolj za 600 litrov. Zloženke, delavnice, animiran film in še marsikaj bodo poskrbeli, da bodo Posavci o pomenu pravilnega odlaganja olja vedeli še več, s postavitvijo petintridesetih 200-litrskih zbiralnikov po celotnem Posavju pa so dobili tudi možnost, da vsak dan ravnajo pravilno: odložiti olje v dostopen zabojnik je preprosto, saj so že vajeni ločevanja in pravilnega odlaganja drugih odpadkov. Saj veste: če smo se navadili plastenke nositi v rumeni zabojnik, se bomo tudi olje od cvrtja krofov ali krompirčka navadili nesti v primeren zbiralnik, ne pa ga zliti v stranišče.
»Občane prijazno pozivamo, da v zbiralnike prinašajo samo odpadno jedilno olje,« je dodal še Jože Leskovar, direktor sektorja komunale pri Kostaku Krško. Zakaj je to tako pomembno? »Če se v zabojnik za odpadno jedilno olje zlije tudi manjša količina motornega olja, je celotna vsebina zabojnika zanič oziroma frakcija odpade.«
Kot so zapisali na strani podjetja Komunala Radeče, četrte partnerske komunalne družbe, sta glavna cilja projekta varovanje okolja in tudi zmanjšanje komunalnih stroškov občanov, sicer pa se bo tudi biogorivo koristno uporabilo. Zakaj bi bili stroški občanov za komunalo manjši? Ker so stroški delovanja čistilne naprave precej višji prav zato, ker je v odpadni vodi olje. Če ga ne bo, se bo torej lahko za komunalne storitve plačevalo manj.
In kje bodo olje predelovali? Kar v Sevnici, kjer je postavljena filtrirna postaja, kjer so že kupili vozilo za terenski zajem olja, in kjer bodo olje (zbrano v njihovi občini) tudi uporabili za pogon komunalnega vozila.
