Laboratorijske preiskave krvi – pokazatelj delovanja našega telesa

Krvni testi pomagajo zdravnikom preveriti nekatere bolezni in stanja. Pomagajo tudi pregledati delovanje naših organov in pokazati, kako (dobro) deluje predpisano zdravljenje.

Krvni testi so najbolj pogost in primeren pokazatelj različnih (bolezenskih) stanj v našem telesu, hkrati pa so orodje za zdravnike, s katerim določijo zdravljenje in nadaljnje preiskave.

Laboratorijske preiskave krvi tako pomagajo zdravnikom:

• oceniti, kako delujejo organi, kot so ledvice, jetra, ščitnica in srce;
• postaviti diagnozo bolezni in stanj, kot so rak, HIV/AIDS, sladkorna bolezen, slabokrvnost, bolezni srca;
• ugotoviti, ali imamo dejavnike tveganja za bolezni srca;
• preveriti, ali predpisana zdravila, ki jih jemljemo, delujejo;
• oceniti, kako poteka strjevanje krvi.

Kaj o nas pove naša kri?

Laboratorijske preiskave krvi so nekaj zelo običajnega in posebnih priprav nanje ni. Včasih bodo zdravniki zahtevali, da smo pred preiskavo tešči – kar pomeni, da od 8 do 12 ur pred odvzemom krvi ne smemo jesti. Prav tako je priporočljivo, da se pred preiskavo umirimo (fizično in psihično), kot pa povedo strokovnjaki, je tudi priporočljivo, da se odvzem krvi opravi med 7. in 9. uro zjutraj, saj naj bi bili takrat zagotovljeni enaki pogoji celodnevnega ritma, hkrati pa se takrat večinoma izognemo vplivu prehrane. Preiskava poteka tako, da nam v laboratoriju odvzamejo vzorec krvi, gre pa za hiter in praviloma neboleč proces. Večjih posledic ni – nekateri zaradi odvzete količine krvi (količina je odvisna od tega, kaj zdravnik v krvi preverja) čutijo omotico, lahko tudi slabost.

Kaj pravi krvna slika?

Po preiskavi zdravnik dobi našo krvno sliko ali hemogram, ki mu da podatke o:

• številu belih krvničk ali levkocitov v litru krvi (gre za celice, ki naše telo varujejo pred okužbami);
• številu rdečih krvničk ali eritrocitov v litru krvi (celic, ki vsebujejo hemoglobin in oskrbujejo telo s kisikom);
• številu krvnih ploščic ali trombocitov (delcev, ki so odgovorni za strjevanje krvi in mašijo rane pri poškodbah);
• koncentraciji hemoglobina v litru krvi (hemoglobin skrbi za prenos kisika iz pljuč do celic v telesu).