Pistacijo si najpogosteje predstavljamo kot hrustljav prigrizek, pistacijev sladoled ali aromatično pecivo. Redko kdo pomisli, da bi jo lahko nabral doma na svojem vrtu. A pistacija (Pistacia vera) je rastlina, ki jo lahko ob pravih pogojih gojimo tudi pri nas. Čeprav jo večina povezuje z Bližnjim vzhodom in Sredozemljem, se v zadnjih letih pojavlja vse več zanimanja za gojenje pistacije tudi v naših krajih.
Slovenija sicer nima idealnega podnebja za komercialno pridelavo, a v Primorski regiji in na območjih z milejšimi zimami lahko pistacija uspešno raste kot eksotična dopolnitev vrta. Ključno pa je, da poznamo njene potrebe in razumemo, zakaj je jesensko sajenje najboljša izbira.
Pogoji za uspešno rast pistacije
Podnebje
Pistacija izvira iz suhih, vročih območij Irana in okoliških držav. Za dobro rast potrebuje:
- dolgo, vroče poletje,
- hladno, a ne preveč ostro zimo,
- veliko sonca.
Najbolje uspeva v mediteranskem podnebju, zato so najprimernejša območja v Sloveniji Goriška brda, Kras in Slovenska Istra. V celinskih delih je mogoče pistacijo gojiti v večjih posodah, ki jih pozimi prestavimo na zaščiteno mesto.
Tla
Pistacija ni zahtevna glede tal, a potrebuje dobro odcedna tla. Ne mara zastajanja vode, zato je treba paziti, da ni posajena na težkih glinastih tleh. Najbolj ji ustrezajo rahla, peščena tla, bogata z minerali.
Odpornost
Odrasle pistacije prenesejo temperature do –10 °C, nekatere sorte celo do –15 °C, vendar mlade rastline zahtevajo zaščito pred hudim mrazom.
Zakaj se najbolj obrestuje jesensko sajenje
Boljši razvoj korenin
Jeseni je zemlja še topla od poletja, vlaga pa je bolj enakomerno razporejena. To so idealni pogoji, da se koreninski sistem nove rastline dobro razvije, preden pride do zimskega mirovanja. Spomladi bo tako pistacija hitreje odgnala in se bolje prilagodila.
Manjši stres za rastlino
Jeseni ni visokih temperatur in suše, zato rastlina lažje prenese presaditev. Poletno sajenje lahko povzroči stres zaradi vročine in pomanjkanja vode, medtem ko je jesen bolj nežna do mladih sadik.
Naravni ritem rastline
Pistacija ima izrazito fazo mirovanja pozimi. Če jo posadimo jeseni, vstopi v ta cikel na svojem novem mestu in se spomladi zbudi pripravljena na rast.
Kako posaditi pistacijo na vrtu
- Izbira sadike: izberemo zdravo, cepljeno sadiko, saj bo ta hitreje obrodila. Pistacija je dvodomna rastlina – potrebujemo samičko in samčka za oprašitev (razmerje 8–10 samičk na enega samčka).
- Priprava tal: poskrbimo za dobro odcedna tla. Če so tla težka, dodamo pesek in kompost.
- Sajenje: sadiko posadimo v jamo, dvakrat večjo od koreninske grude. Korenine rahlo razrahljamo in zasujemo z zemljo.
- Zalivanje: po sajenju rastlino dobro zalijemo, nato pa le po potrebi – pistacija je odporna na sušo.
- Zaščita: mlado rastlino zaščitimo s kopreno ali zastirko, da jo obvarujemo pred mrazom v prvi zimi.
Kdaj pričakovati prvi pridelek
Pistacija je potrpežljiv projekt. Obrodi šele po 6–8 letih, poln pridelek pa lahko pričakujemo šele po 12–15 letih. Ko pa enkrat začne roditi, lahko drevo obrodi več desetletij, celo do 100 let. Plodovi zorijo konec poletja, pobiramo jih ročno in jih sušimo na soncu.
Zakaj je pistacija dragocena rastlina na vrtu
- Dolga življenjska doba: eno drevo lahko daje pridelek več generacij.
- Okrasna vrednost: s svojim razprostrtim krošnjatim videzom je lepa vrtna posebnost.
- Zdravilne lastnosti: pistacije so bogate z beljakovinami, vlakninami, vitamini (B6, E) in minerali (kalij, magnezij).
- Samozadostnost: čeprav je pistacija redkost v naših krajih, lahko s pravo lego in nego postane del samooskrbnega vrta.
Ali se pistacija splača v Sloveniji?
Za večino Slovenije gojenje pistacije ni preprosto – predvsem zaradi zimskega mraza. A v Primorski regiji, kjer je klima milejša, lahko uspešno raste na prostem. V drugih delih države je bolj primerna za ljubiteljsko gojenje v posodah, ki jih pozimi prestavimo v zaščiten prostor. Čeprav ne moremo računati na velike pridelke, je pistacija lahko zanimiva in dragocena dopolnitev vrta – tako kot oljka ali granatno jabolko.
Več vsebin:
- Pistacijeve lupine so pravi zaklad za vaš vrt: Tako jih lahko uporabite
- Ameriški oreh – najboljši vir antioksidantov med oreščki
- Solata iz bulgurja z marelicami in pistacijami
