Prijava
Artritis je nadpomenka za različne oblike te bolezni. V osnovi govorimo o dveh skupinah oziroma podtipih, in sicer o vnetnem in nevnetnem artritisu. Verjetno najbolj znana oblika, ki spada v prvo skupino, je revmatoidni artritis, medtem ko je najbolj razširjena nevnetna vrsta artritisa osteoartroza …
Osteoartroza povezana z obrabo hrustanca, ki je pogosto posledica preobremenitve sklepov
Čeprav je osteoartroza načeloma nevnetna oblika bolezni, se lahko včasih tudi tu pridružijo vnetja. V tem primeru govorimo o posebni različici osteoartroze, in sicer o osteoartritisu. Vnetja, ki se lahko pojavijo pri tej obliki, so sicer običajno povezana z obrabo in propadanjem hrustanca, ki je ena glavnih značilnosti osteoartroze. Ker hrustanec, ki sicer pokriva dele kosti, ki se stikajo v sklepih, propada, pride do povečanega trenja med kostmi. Osteoartroza je pogosto povezana s (športnimi) poškodbami oziroma s pretirano obremenitvijo sklepov. Eden izmed dejavnikov tveganja za bolezen je tudi čezmerna telesna teža, zaradi katere so sklepi nadpovprečno obremenjeni. Ta oblika nevnetnega artritisa običajno prizadene predvsem kolena, kolčni sklep, hrbtenico in roke.
Pri revmatoidnem artritisu gre za avtoimunsko obolenje
Revmatoidni artritis ni posledica mehanske obrabe sklepov, ampak gre za avtoimunsko obolenje. Imunski sistem torej tu napada zdrava tkiva, saj jih dojema kot tujke. Simptomi revmatoidnega, vnetnega artritisa so običajno še posebej izraziti na območju dlani in zapestij, komolcev, gležnjev, kolen in stopal. Ker je revmatoidni artritis nadpovprečno razširjen med ženskami, se domneva, da so vzroki zanj vsaj deloma povezani z genetskimi in hormonskimi dejavniki. Bolezen se sicer lahko pojavi tudi pri otrocih (gre za t. i. juvenilni revmatoidni artritis). V tem primeru včasih napade tudi pljuča in oči.
Simptomi obeh bolezni so lahko pogosto precej sorodni
Osteoartrozo in revmatoidni artritis družijo precej podobni simptomi. Za obe obolenji je namreč značilna okorelost sklepov, ki jo spremljajo bolečine in otekanje. Okorelost je sicer pri osteoartrtozi običajno relativno kratkotrajna težava, ki se pojavi zgolj med posameznimi »napadi«, medtem ko pri revmatoidnem artritisu ta simptom običajno traja dlje, še posebej izrazit pa je zjutraj. Pri revmatoidnem artritisu je obenem pogostejši občutek splošne šibkosti in utrujenosti, saj gre za bolezen, ki ni omejena zgolj na sklepe, čeprav so »površinski« simptomi običajno povezani prav s temi predeli.
Rentgensko slikanje in analiza krvi pogosti diagnostični metodi
Za natančno diagnozo je seveda potreben zdravniški pregled. Osteoartroza se najlažje diagnosticira s pomočjo rentgenskega slikanja, ki pokaže, v kakšnem stanju je hrustanec. Po drugi strani pa se za ugotavljanje, ali gre resnično za revmatoidni artritis, običajno uporablja analiza vzorca krvi. Pri tem se iščejo specifična protitelesa (ciklični citrulinirani peptid), ki so običajno prisotna pri ljudeh s to boleznijo.
Ublažitev simptomov – izboljšana kakovost življenja
Ljudem z osteoartrozo se pogosto priporoča fizioterapija, ki lahko pomaga pri krepitvi mišic. To pomeni boljšo podporo za sklepe, posledično pa se zmanjša bolečina med premikanjem. Če gre za zelo hudo obliko obrabe hrustanca, pa pride v poštev tudi operacija oz. »zamenjava sklepa«. Za lajšanje bolečine, otekanja in drugih simptomov revmatoidnega artritisa se običajno uporabljajo nesteroidna protivnetna zdravila, ki se včasih predpisujejo tudi v primeru osteoartroze s pridruženimi vnetji, torej osteoartritisa. Poleg tega je pri revmatoidnem artritisu možna tudi uporaba posebnih zdravil, ki blokirajo imunski sistem, s čimer se upočasni napredek bolezni. Vedno bolj priljubljena pa postaja tudi uporaba bioloških zdravil, ki blokirajo le delovanje tistega dela imunskega sistema, ki je odgovoren za neustrezen vnetni odziv.
Preberite tudi: Artritis in naravno zdravljenje artritisa
