Po podatkih, s katerimi razpolaga VO-KA, je samo na območju občin Ljubljana, Škofljica, Dobrova – Horjul, Polhov Gradec, Medvode, Dol pri Ljubljani in dela Brezovice na območjih brez kanalizacijskega omrežja evidentiranih približno 16.000 objektov. Od tega jih ima biološko čistilno napravo le približno desetina. Odkar je bila uveljavljena Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, se je precej začelo govoriti o novem režimu odvajanja odpadne vode in o obveznosti nakupa biološke čistilne naprave že v letošnjem letu. Številne lastnike greznic na območjih, kjer ni javne kanalizacije in ta tudi ni predvidena, je to zaskrbelo, saj je znano, da nakup tovrstnih naprav ni poceni in bi torej številnim lastnikom objektov povzročil kar znaten poseg v njihovo denarnico. Kako je torej s tem?
Dobra novica za številne lastnike objektov je, da se je rok za nabavo malih bioloških naprav, ki ga omenja Uredba, prestavil v leto 2021 oziroma, če bodo lastniki objekt rekonstruirali, v obdobje njegove prve rekonstrukcije.
Če je bila pretočna greznica zgrajena po predpisih, veljavnih v času gradnje, je čas za to torej najpozneje ob prvi rekonstrukciji objekta, pri čemer je seveda možno, da se številni objekti ne bodo nikoli rekonstruirali, kar pomeni, da so pretočne greznice v takem primeru dejansko že legalizirane. Le če se izkaže, da odpadna voda odteka iz objekta v okolje brez vsakršnega čiščenja ali pa če greznica ni bila narejena po predpisih, pa je rok za nabavo male biološke naprave torej leta 2021.
Zanimivo je, da tudi v primerih, ko lastniki objektov tudi do leta 2021 ne bodo poskrbeli za namestitev malih bioloških naprav, sankcije za tako početje ne bodo pretirano stroge. Uredba namreč opredeljuje sankcije le za izvajalce javne službe, če ne izpolnjujejo svojih obveznosti, medtem ko lahko lastniki objektov računajo »le« na opozorilo, da je treba v določenem roku urediti razmere.
Še vedno pa velja, da morajo biološke čistilne naprave vgraditi vsi lastniki novogradenj na teh območjih.
Drugačen režim je uveljavljen za tiste lastnike objektov, na območju katerih je že zgrajena javna kanalizacija – za te velja, da je priključitev nanjo obvezna v 6 mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja.
Pretočne greznice naj bi bile torej tudi v prihodnosti dopustne. Razlogov za to je kar nekaj. Čeprav postopek čiščenja v pretočni greznici velja za manj učinkovitega v primerjavi z biološko čistilno napravo, pa je dejstvo, da če je greznica pravilno dimenzionirana, iz nje izteka razmeroma očiščena voda.
Tistim lastnikom objektov, ki se bodo vendarle že zdaj odločili za vgradnjo male komunalne čistilne naprave, priporočam, da se najprej dobro pozanimajo, kakšno biološko čistilno napravo bodo sploh nabavili.
Kaj morate vedeti pred nabavo?
Bistveno je predvsem, da vedo, kolikšno zmogljivost potrebujejo. Dobro je, da se pri proizvajalcu pozanimajo, ali si je mogoče ogledati kakšno že delujočo referenčno napravo pri uporabnikih.
Pri izboru prave naprave naj lastnikom pomagajo prodajalci, ki natančno poznajo značilnosti posameznih tipov. Vgradnja biološke čistilne naprave je povezana tudi s kar nekaj birokracije. Za njeno delovanje je namreč treba pridobiti tudi vodno soglasje.
Poleg tega so lastniki dolžni najpozneje 15 dni po začetku obratovanja te naprave na sedežu podjetja izvajalca javne službe to malo čistilno napravo prijaviti na ustreznem obrazcu.
Izvajalec javne službe bo moral potem (običajno približno 6 mesecev po začetku obratovanja te naprave) pri pooblaščenem izvajalcu naročiti izvedbo prvih meritev. Lastnike objektov mora o terminu pisno obvesti 15 dni pred izvedbo storitve. Po izvedeni storitvi jim mora poslati že vnaprej izpolnjeno »Poročilo o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo«, ki mu bodo morali po izvedbi prvih meritev priložiti analizni izvid, ki ga bodo prejeli s strani pooblaščenega izvajalca.
Vnaprej izpolnjeno poročilo o prvih meritvah za malo komunalno čistilno napravo naj lastniki skrbno pregledajo in podpišejo ter naj ga skupaj z analiznim izvidom v 30 dneh vrnejo na naslov podjetja izvajalca javne službe.
To dejanje je pomembno, saj predstavlja osnovo za znižanje plačevanja okoljske dajatve za onesnaženje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.
Izvajalec javne službe ima dolžnost, da malo komunalno čistilno napravo tudi pozneje periodično pregleduje, in sicer enkrat na tri leta, pri čemer bo prvi pregled izvedel prvo naslednje koledarsko leto po izvedbi prvih meritev.
Ko je mala komunalna čistilna naprava vgrajena, jo je treba primerno vzdrževati. Predvsem je pomembno, da upravljavec skrbi, da ta ves čas obratuje skladno s tehnično dokumentacijo in skladno z navodili proizvajalca.
Po namestitvi bioloških čistilnih naprav so se v praksi pojavljale tudi določene tehnične težave. Ni bilo malo primerov, ko so ljudje kupili napravo, potem pa se je kljub certifikatom izkazalo, da se pri njej niso vzpostavili pričakovani načini čiščenja.
V takih primerih se je treba obrniti na proizvajalca in v sodelovanju z njim odpraviti težave. Razlogi za nepravilno delovanje so lahko tudi, da je naprava neustrezne velikosti, kar je izraženo v PE, ali pa da stanovalci ne ustvarijo dovolj odpadne vode, da bi stekli procesi čiščenja.
Upravljavec mora sicer v celotnem obdobju obratovanja male komunalne čistilne naprave hraniti izjavo o lastnostih, če gre za tipsko malo komunalno čistilno napravo, navodila dobavitelja za obratovanje in vzdrževanje naprave, vodno soglasje, poročilo o opravljenih prvih meritvah, dokumentacijo o opravljenih delih na njej, podatke o ravnanju z blatom oziroma kopijo izjave z navedbo datuma in količine uporabe blata v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu, podatke o izrednih dogodkih, ki nastanejo med obratovanjem zaradi drugačne sestave odpadne vode, okvar ali drugih prekinitev obratovanja male komunalne čistilne naprave ter podobnih razlogov in času njihovega trajanja.
