0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeNaravovarstveni temeljni dohodek – rešitev za ohranitev ekosistemov?

Naravovarstveni temeljni dohodek – rešitev za ohranitev ekosistemov?

MORDA VAS ZANIMA

Za koncept univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) ste najverjetneje že slišali, kaj pa za t. i. naravovarstveni temeljni dohodek? Številni strokovnjaki so prepričani, da bi lahko ta ukrep pomembno prispeval k zaščiti okolja. Če bi ljudem, ki živijo na zaščitenih območjih ali v bližini ogroženih živalskih vrt, zagotovili naravovarstveni temeljni dohodek, bi se potreba po izkoriščanju narave za preživetje bistveno zmanjšala. Raziskovalci z univerze v Edinburgu so se odločili, da idejo o tovrstnem dohodku podkrepijo z malce konkretnejšimi izračuni. Kot pogosto v tovrstnih primerih se namreč pojavlja vprašanje, koliko bi to stalo in kje najti sredstva za realizacijo ideje …

- Oglas -

Korporacije pri uničevanju okolja izkoriščajo revščino prebivalstva

Problematične prakse, ki se uporabljajo pri pridobivanju palmovega olja in številnih drugih izdelkov, uničujejo naravne habitate živali. Prebivalci teh območij so pogosto prisiljeni sodelovati pri teh praksah, saj nemalokrat živijo v hudi revščini. Korporacije jih tako izkoriščajo za poceni delovno silo, pri čemer pogoji dela nemalokrat močno spominjajo na sužnjelastništvo.

Naravovarstveni temeljni dohodek bi sicer zajel manj ljudi od univerzalnega temeljnega dohodka, vendar gre po mnenju strokovnjakov za korak v pravo smer, saj bi bilo do tega dohodka upravičenih veliko ljudi iz najranljivejših skupin. Škotski raziskovalci so prepričani, da bi lahko že dobrih 5 € na dan za prebivalce zaščitenih območij v državah z nizkimi in srednje visokimi dohodki poskrbelo za občutno izboljšanje stanja. Naravovarstveni temeljni dohodek bi koristil ljudem in drugim živalskim vrstam, seveda pa tudi naravi.

NTD cenejša možnost od subvencioniranja fosilne in sorodnih industrij

Če bi se v skladu z zgoraj navedenim kriterijem upravičencem zagotovil naravovarstveni temeljni dohodek v višini 5,11 € na dan, bi po izračunih škotskih raziskovalcev to zahtevalo približno 437 milijard € na leto. Sliši se ogromno, toda številka postane precej bolj sprejemljiva, ko jo postavimo v kontekst. Upoštevati moramo namreč, da se industrijam, v okviru katerih se pogosto izvajajo najbolj problematične prakse, sistematično namenjajo zelo visoke subvencije. Rešitev se tako skriva v preusmeritvi teh sredstev v naravovarstveni temeljni dohodek, ki bi lahko ljudem pomagal iz najhujše revščine, ne da bi morali za to sodelovati pri uničevanju narave in si s tem krčiti tudi lastni življenjski prostor. Izračuni edinburških raziskovalcev kažejo, da je to vsekakor izvedljivo – vprašanje pa je, ali obstaja tudi politični interes za preusmeritev teh subvencij.

- Oglas -

Če upoštevamo skupno višino sredstev, ki jih države po svetu namenjajo subvencioniranju industrije fosilnih goriv in drugih problematičnih industrij, ugotovimo, da je naravovarstveni temeljni dohodek celo cenejša možnost. Skupno naj bi namreč te industrije v obliki državnih subvencij prejele kar približno 460 milijard € letno. Če hkrati upoštevamo, da je zelo velik delež svetovne proizvodnje odvisen od narave (globalno naj bi šlo za proizvodnjo, vredno približno 40 bilijonov €), pa so zneski, ki bi jih zahtevala globalna uveljavitev naravovarstvenega temeljnega dohodka, skorajda  zanemarljivi.

Znani primeri uspešne uvedbe podobnega dohodka

Zagovorniki naravovarstvenega temeljnega dohodka ne izhajajo samo iz teorije, ampak lahko trditve o prednostih utemeljijo tudi s konkretnimi primeri uspešnih praks. V 80. letih prejšnjega stoletja so na primer v Kostariki lastniki zemljišč za ohranitev enega hektara prejele znesek, ki je bil enakovreden približno 60 €. Projekt je bil zelo uspešen. Tu sicer ni šlo za naravovarstveni temeljni dohodka brez kakršnih koli konkretnih obveznosti, vendar so se v nekaterih drugih državah odločili tudi za tovrstno obliko.

V Indoneziji se je na primer leta 2008 začel izvajati poseben program za preprečevanje revščine, ki je posredno poskrbel za občutno zmanjšanje deforestacije. Edinburški raziskovalci so tako prepričani, da je čas za naslednji korak, tj. za uvedbo globalnega naravovarstvenega temeljnega dohodka, ki ne bi bil omejen samo na prebivalce posameznih držav.

.

NAJNOVEJŠE