Prijava
Snovalci kontroverzne kanadske aplikacije za zmenke Ashley Madison so pred nekaj leti izvedli raziskavo, ki je razkrila zanimivo statistiko. Izkazalo se je namreč, da naj bi bili k varanju najbolj nagnjeni najstarejši otroci v družini …
V anketi sodelovalo 1000 uporabnikov aplikacije, ki spodbuja k varanju
Aplikacija Ashley Madison ni klasična aplikacija za zmenkarije, ki bi bila namenjena samskim osebam. Oglašuje se namreč kot platforma za poročene osebe oziroma osebe v razmerju, slogan aplikacije pa je kar »Življenje je kratko, privoščite si afero«. Iskanje oseb, ki so že prevarale svojega partnerja, torej ni bilo zahtevno. V okviru omenjene raziskave je bilo anketiranih 1000 uporabnikov aplikacije, 78 odstotkov vseh sodelujočih pa je bilo vsaj enega sorojenca. Sodelujoči v raziskavi so med drugim odgovarjali na vprašanja o tem, koliko sorojencev imajo in ali so ti sorojenci starejši ali mlajši. Analiza zbranih podatkov je privedla do ugotovitve, da je bilo med 780 sodelujočimi, ki niso bili edinci, 40 odstotkov oseb, ki so bile najstarejši otrok v družini.
Nelaskavo prvo mesto zasedli najstarejši otroci z dvema mlajšima sorojencema
Analiza podatkov se s tem ni končala. Pripravljavce ankete je namreč zanimalo, ali lahko na verjetnost za poznejše varanje partnerja vpliva tudi število mlajših sorojencev. Tudi tu so se pokazale določene razlike. Med najstarejšimi otroki je bilo namreč največ takšnih, ki so imeli dva mlajša sorojenca (31 odstotkov), sledile pa so osebe z enim mlajšim sorojencem (26 odstotkov).
Iskanje izgubljene brezskrbnosti?
Najstarejši otroci so pogosto tisti, ki veljajo za najbolj zaupanja vredne, odgovorne in zanesljive, vendar je opisana raziskava oziroma anketa razkrila precej drugačno sliko. Obstaja sicer nekaj precej prepričljivih razlag razkritih podatkov. Eden od razlogov, zaradi katerih naj bi bilo varanje nadpovprečno značilno prav za najstarejše otroke, je povezan s strožjo vzgojo. Starši so pogosto najstrožji prav do najstarejših otrok, ki morajo predstavljati nekakšen zgled za mlajše sorojence, zato morajo precej hitro odrasti. Posledično imajo lahko občutek, da so bili prikrajšani za resnično brezskrbno, igrivo otroštvo oziroma odraščanje, to zamero pa nato prinesejo v partnerski odnos. Tako lahko začnejo dojemati monogamijo kot nekaj pretirano omejujočega, toda namesto da bi se o tem odkrito pogovorili s partnerjem, se odločijo za izdajo njegovega zaupanja.
Želja po tem, da bi bili ponovno v središču pozornosti
Nadpovprečna nagnjenost prvorojencev k varanju je lahko povezana tudi z dejstvom, da so bili edini otrok v družini, ki je imel skorajda popolno pozornost staršev. V ozadju je lahko torej stalno hlepenje po vrnitvi v to obdobje, kar lahko zaznamuje tudi partnerski odnos; ko začetna zaljubljenost popusti, lahko dobi prvorojenec občutek, da izgublja partnerjevo zanimanje, zato išče nekoga, za kogar bi bil lahko vsaj za krajši čas »ves svet«.
Večina sodelujočih je svoje otroštvo opisala kot »srečno«
To, da ste v zvezi z osebo, ki je bila v primarni družini najstarejši otrok, seveda še ne pomeni, da vas bo vaš partner zagotovo prevaral. Teorije, ki razlagajo, zakaj naj bi bili k varanju najbolj nagnjeni prav najstarejši otroci, so sicer precej logične, vendar obstajajo vsekakor tudi številne izjeme. Zanimivo je sicer, da je večina (86 odstotkov) oseb, ki so sodelovale v anketi, ki so jo pripravili pri Ashley Madison, svoje otroštvo opisala kot srečno. Če je razlog, zaradi katerega najstarejši otroci najpogosteje prevarajo svojega partnerja, resnično povezan z njihovim otroštvom oziroma odraščanjem, torej ne gre nujno za eksplicitne, ozaveščene zamere, ampak za precej bolj subtilne, nezavedne dejavnike.
