Diete so nedvomno večno aktualna tržna niša. Zelo velik odstotek ljudi namreč nenehno išče tisto idealno obliko prehranjevanja, ki naj bi pomagala do želene telesne teže in postave. Pri tem pa so prenekateri žal nemalokrat pripravljeni preizkusiti tudi precej drastične prehranjevalne režime, ki lahko v skrajnih primerih privedejo tudi do resnejših težav z zdravjem.
Čeprav torej same diete ne gredo nikoli zares iz mode, pa se seveda spreminja to, katere so najbolj priljubljene v določenem obdobju. Kakšni so trenutni trendi? V nadaljevanju izpostavljamo tri izmed najbolj aktualnih diet ta hip, za katere ste najverjetneje že slišali. Kaatere so torej njihove prednosti in katere slabosti? Je lahko katera izmed teh diet prava izbira tudi za vas?
Ketonska dieta
V primerjavi s še vedno zelo priljubljenimi LCHF-dietami, ki temeljijo na povečanem vnosu maščob in na omejevanju ogljikovih hidratov, pomeni ketonska oziroma ketogena dieta še korak dlje. Količina ogljikovih hidratov, ki jih je še »dovoljeno« zaužiti na dan, je tu resnično zelo nizka. Le tako je namreč mogoče doseči t. i. ketozo – stanje, ko začne telo zaradi pomanjkanja glukoze kot primarni vir energije uporabljati maščobne celice – in jo nato tudi vzdrževati.
Kot dve izmed največjih prednosti te diete se pogosto omenjata dejstvi, da ne zahteva štetja kalorij in da zelo velika količina zaužitih maščob poskrbi, da nismo praktično nikoli lačni. Poleg tega nekateri priporočajo ketonsko dieto tudi za uravnavanje ravni sladkorja v krvi.
Po drugi strani pa je ta dieta deležna tudi precej kritik. Ena glavnih je zagotovo ta, da običajno vsebuje zelo malo vlaknin, ki so ključne za zdravo prebavo. Tako se o ketonski dieti pogosto govori kot o začasni rešitvi za izgubo odvečnih kilogramov, ne pa o prehranjevanju, ki bi bilo za večino izvedljivo tudi na daljši rok.
Pojavljajo se sicer tudi variacije ketonske diete, ki so po mnenju nekaterih vendarle boljša izbira, na primer veganska ketonska dieta. Tudi v tem primeru je delež zaužitih maščob še vedno zelo visok, vendar pa je količina zaužitih vlaknin običajno vendarle nekoliko višja.
Prekinitveni post
Tu ne obstaja poseben spisek živil, ki bi bila »dovoljena« ali »prepovedana«. Koncept prekinitvenega posta namreč temelji izključno na tem, da poskušamo vse svoje obroke pojesti v relativno kratkem času, večji del dneva pa se postimo. Pogosto razmerje med postenjem in prehranjevanjem je na primer 16 ur : 8 ur.
Večina vidi prednost principa prekinitvenega posta predvsem v tem, da ga je mogoče aplicirati na katerikoli tip prehranjevanja. Obstajajo tudi raziskave, ki povezujejo prekinitveni post z določenimi pozitivnimi vplivi na zdravje, vendar pa vzročno-posledične povezave pogosto niso dokončno potrjene. To je torej področje, ki bo zahtevalo nadaljnje raziskovanje. Kot ena največjih nevarnosti pri prekinitvenem postu pa se pogosto omenja to, da lahko pride takrat, ko je čas za prehranjevanje, do (skrajnih oblik) prenajedanja.
Bazična dieta
Glavni cilj pri bazični dieti sicer ni hujšanje, ampak boljše zdravje, vendar pa je izguba odvečnih kilogramov tu vendarle pogost »stranski učinek« pri tistih, ki so se pred tem borili s čezmerno telesno težo. Živila, ki veljajo za »bazična«, so namreč običajno polnovredna, nepredelana živila (na primer različne vrste sadja in zelenjave), po drugi strani pa na seznam »kislih« in s tem nepriporočljivih živil sodijo sladkor, meso, izdelki iz bele moke, močno predelana živila, mlečni izdelki itn.
Kritiki velikokrat poudarjajo, da je razločevanje med kislimi in bazičnimi živili mit, ki nima prave znanstvene podlage. A četudi bazična dieta morda res ne more pripomoči k »razkisanju telesa«, pa lahko sam nabor živil vendarle marsikomu pomaga do boljšega zdravja in do želene postave.
Preberite tudi: Prekinitveni post – modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja?