Obstaja ogromno dobrih razlogov za branje. Potopitev v dobro knjigo je lahko med drugim izjemno koristna za zdravje vaših možganov. Ljudje, ki radi berejo, imajo tako tudi v starosti običajno manj težav s pešanjem kognitivnih sposobnosti …
Branje je odlično za krepitev spomina
Četudi se čez nekaj časa ne spomnite več, kaj natančno se je dogajalo v določeni knjigi, je branje izjemno koristno za vaš spomin. Med samim procesom branja namreč urite svoje spominske sposobnosti. Za to, da lahko sledite vsebini knjige, morate v spominu ohranjati veliko informacij, ki so pogosto tudi precej kompleksne. Branje je torej dejavnost, ki stimulira naše možgane. Knjižni molji imajo tako v povprečju precej boljši spomin od vrstnikov, ki skorajda ne berejo knjig, kar je lahko zelo očitno tudi v poznejših življenjskih obdobjih. Na možgane moramo torej gledati kot na mišico, ki jo je treba nenehno krepiti, sicer bo hitro zakrnela. Pri tem je najbolje kombinirati različne oblike »vaj«. Ena od najkoristnejših je nedvomno prav branje.
Stabilnejše nevronske povezave s pomočjo branja
Naši možgani ne morejo delovati brez povezav med posameznimi nevroni oziroma živčnimi celicami. Teh je ogromno, in sicer kar približno 100 milijard. Bolj ko so nevroni povezani – in stabilnejše ko so povezave med njimi – v boljši formi so naši možgani. Študije so razkrile, da je branje eden od najboljših načinov za krepitev povezav med nevroni, še posebej za krepitev povezav v levem senčnem korteksu. Krepitev povezav se nadaljuje tudi neposredno po branju, torej tudi po tem, ko ste že odložili knjigo. Določene povezave naj bi bile okrepljene celo naslednji dan.
Branje kot pot do boljšega vizualnega procesiranja
Zmožnost vizualnega procesiranja je ena od najpomembnejših koristi naših možganov. To nam namreč omogoča, da precej lažje osmislimo svet okoli sebe. S pomočjo vizualnega procesiranja lahko kompleksne sklope informacij, ki nas obdajajo na praktično vsakem koraku, organiziramo v obvladljive enote. Za učinkovito vizualno procesiranje je še posebej pomemben zatilni del možganov. Strastne bralce bo zagotovo razveselila informacija, da so študije pokazale, da je zatilni del možganov ljudi, ki veliko berejo, nadpovprečno razvit.
Stereotipno prepričanje je, da so knjižni molji vase zaprte osebe, ki zelo težko navežejo stike s soljudmi. Vendar je resnica pogosto povsem drugačna. Čeprav je branje samo po sebi samotna aktivnost, je obenem izjemno koristno za razvoj oziroma krepitev empatije. Pomaga vam namreč pri tem, da se lažje vživite v tuje izkušnje. Posledično boste imeli tudi pri dejanskih interakcijah manj težav z razumevanjem tujih perspektiv, kar vam bo omogočilo spletanje trdnejših vezi. Prav stabilna socialna mreža pa je eden od dejavnikov, ki so vse prej kot zanemarljivi, ko gre za zdravje možganov oziroma za agilnost v tretjem življenjskem obdobju.
Manj stresa – zadovoljnejši možgani
Koristi branja za možgane pa so ne nazadnje povezane tudi s stresom. Popoln odklop v družbi dobre knjige je lahko odlična oblika sprostitve. Med branjem knjige, ki vas povsem posrka, lahko vsaj za določen čas pozabite na skrbi, ki vas tarejo sicer. Ko boste odložili knjigo, bodo vaše težave in obveznosti sicer še vedno tam, vendar bo spopadanje z njimi zagotovo precej lažje. Če ste pod hudim stresom, ste namreč težko zares produktivni, posledično pa se stres še povečuje, saj imate stalno občutek, da vam primanjkuje časa. Čeprav vam vaša intuicija morda pravi drugače, je čas za sprostitev najbolj nujen prav takrat, ko se vam zdi, da vam zmanjkuje časa. Vaši možgani vam bodo zagotovo hvaležni za razbremenitev – tako kratkoročno kot dolgoročno. Tako je vsekakor pametno, da imate vedno pri sebi dobro knjigo.
Preberite tudi: Pisanje z roko na papir poskrbi za bolj aktivne možgane