Izkazalo se je, da obstaja podobnost med tem kako človeški možgani zaznvajo kaj se dogaja v ‘zunanjem’ svetu ter delom znanstvenikov.
Znanstvene raziskave namreč vključujejo formulacijo hipotez ter testiranj ali so te hipoteze skladne z opažanjem. To pa je nekaj, kar možgani na svoj način delajo kar sami od sebe ves čas. Možgani naj bi namreč porabili manj truda pri povezovanju predvidljivih in nepredvidljivih dogodkov.
Sedaj pa so znanstveniki prvič dokazali, da slike povzročijo manjše odzive, če so te slike predvidljive. Možgani zato niso v čistem mirovanju in čakajo na vizualne signale, ampak aktivno poskušajo predvideti signale, in če so ti pravilni so ‘nagrajeni’ s tem, da se naslednjič odzovejo bolj učinkovito.
Če pa je predvidevanje napačno, pa so potrebni večji odzivi, da lahko možgani ugotovijo, kje je napaka in najdejo drugo pot do rezultata. To kaže, da ta process igra veliko vlogo pri delovanju naših možganov.
