Mastika – zdravilno drevo iz sredozemlja

    Mastika (Pistacia lentiscus) je zimzeleni grm ali nizko drevo s škrlatno rdečimi cvetovi, iz katerega pridobivajo aromatično smolo. Izvira iz obal sredozemlja, kasneje pa so ga vnesli tudi na obale Francije in Kanarskih otokov. Mastiko za pridobivanje smole gojijo predvsem na grških otokih.

    Mastika in drevesna smola
    Iz mastike pridobivajo zdravilno aromatično smolo.

    Mastika v zdravilstvu

    Mastiko so že v antičnih časih poznali kot mogočno zdravilno rastlino. Zdravilne učinke mastike so opisovali že v najstarejših zapisih, tudi v Koranu in Bibliji, bila pa je to izredno cenjena in v tistih časih redka rastlina. V višino zraste mastika od 8  do 12 metrov. Po približno petih letih, začne proizvajati smolo v obliki kristaliziranih kapljic, prav tako imenovano mastika. Sprva je smola v tekoči obliki, vendar se na vročem sredozemskem soncu hitro strdi v prozorno smolo. Drevo doseže starost do 200 let.

    Mastika
    V višino zraste od 8 do 12 metrov in doživi starost do 200 let.

    Aromatično smolo iz mastike pridobivajo s postopkom destilacije z vodno paro iz drevesne smole in s postopkom ekstrakcije s topili, včasih tudi iz samih listov in vej rastline. Drevesna smola mastike ima kar nekaj zdravilnih učinkov. Deluje protimikrobno, protiglivično, antiseptično, krči žile, odvaja vodo – deluje kot diuretik, lajša in odpravlja izkašljevanje, omili tudi bolečine v trebuhu, sprošča in blaži mišične krče,  poživlja in vlaži kožo in krepi lase.

    Mastika ima velik spekter uporabe tako v zdravilstvu kot v kozmetiki in še kaj bi se našlo. Uporabljajo jo tudi v parfumih višje kvalitete, kot prehrambeni dodatek v sladicah, oljih in medu, poleg tega je tudi naravni konzervans … Mastika je uveljavljena tudi v tradicionalnih grških kuharskih receptih, najdete pa jo tudi že v nekaterih naših trgovinah.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte