Prijava
Marakuja ali Passiflora edulis spada med trte iz družine pasijonovk. Izvira iz toplejših držav Južne Amerike, že dolgo jo gojijo v Paragvaju, Braziliji in severni Argentini. Zaradi njene popularnosti in priljubljenosti, jo množično gojijo tudi v drugih toplejših krajih, denimo v Avstraliji, Afriki, na Portugalskem in v Španiji, v Indiji, Novi Zelandiji, na Karibih in v nekaterih zveznih državah ZDA. V plodovih najdemo citronsko in jabolčno kislino, amilopektin in veliko vitamina C. Vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki so siloviti antioksidanti, zmanjšujejo tveganje za nastanek rakastih obolenj, bolezni srca in ožilja ter drugih degenerativnih bolezni, povezanih s staranjem. Poleg tega delujejo tudi protivnetno.
Marakuja našemu telesu priskrbi tudi vitamin B6, ki je pomemben za presnovo aminokislin, uravnava tudi delovanje hormonov. Telo ga potrenuje za tvorbo rdečih krvničk in nujnih protiteles. Izjemno pomemben je tudi za pravilno delovanje metabolizma in hormonskega ter imunskega sistema. V marakuji najdemo tudi železo, kalij in vlaknine. Pomaga pri previsokem krvnem tlaku in pri težavah s spanjem. Marakuja ima pomirjajoč učinek in deluje protistresno. Zato jo strokovnjaki priporočajo predvsem tistim, ki so pogosteje izpostavljeni stresnim situacijam.
Aromatičen sok marakuje
Marakuja ima lep okrogel ali ovalen plod, ko dozori je temno vijola ali rumene barve, njena notranjost pa je polna semen. Pojeste jo lahko svežo in olupljeno, lahko jo dodate k sadnim kupam, jo posušite ali iz nje iztisnete okusen sok. Ker je njena aroma izjemno močnega okusa, lahko njen sok mešamo s sokovi drugih sadežev, njen sok lahko uporabimo tudi za pripravo peciv, sladoleda in drugih sladic. Marakuja je odlična tudi kot pena iz marakuje, zanjo potrebujete pet zrelih sadežev, dva decilitra sladke smetane za stepenje, tri žlice sladkorja, en vinilijev sladkor in en jajčni beljak. Najprej iz štirih zrelih sadežev marakuje iztisnemo aromatičen sok. Za kasneje shranimo tudi njena številna semena. Sladko smetano stepemo s sladkorjem in vaniljevim sladkorjem. Posebej stepemo še beljak v trd sneg. Smetani dodamo najprej sok, nato pa postopoma še sneg beljaka. Vse skupaj razdelimo v posodice. Sok in semena preostale marakuje premešamo s semeni, ki smo jih na začetku shranili in prelijemo po peni v posodicah. Vse skupaj pustimo mirovati v hladilniku vsaj dve uri.
Večje plodove ima tako imenovana zlata pasijonka, njeni plodovi so rumeni in v velikosti grenivke. Je nekoliko bolj kisla, a dovolj velika, da se je dodobra naužijemo. Veliko manjša je marakuja vijola barve oziroma gulupa, saj zraste do velikosti limone. Je manj kisla, njen okus pa je močnejši in boljši. Če v trgovini naletite na marakujo, jo kupite le, če je zrela. Če je marakuja še vedno zelena je nikar ne kupujte, saj se bo sadež doma le stežka omedil, prej bo začel gniti. Lahko ga poskusite omediti s prisotnostjo zrelih jabolk. Zrela marakuja mora imetu tudi nagubano zunanjost. Če je gladka, še ni zrela. Če pa naletite na sadiko marakuje, ki živi v tropskem ozračju, najbrž na našem vrtu ne bo uspevala. Težko bo namreč preživela mrzlo zimo, zato jo posadite raje nekam v notranjost.
