Zdelo se je, da bo imela pandemija vsaj eno dobro plat: razbremenitev okolja. Zaradi pandemije se je sicer povečala količina plastičnih odpadkov, vendar se je po drugi strani zmanjšala količina ogljikovih izpustov oziroma izpustov toplogrednih plinov. To je bilo v veliki meri povezano z zmanjšanjem prometa. Ogromno ljudi je delalo od doma, obenem pa se je močno zmanjšalo število mednarodnih letov. Toda pozitivna sprememba je bila na žalost zgolj začasna. Poročilo za leto 2021, ki ga je marca objavila Mednarodna agencija za energijo, je namreč prineslo zelo zaskrbljujoče podatke …
Ogljikovi izpusti višji za kar 2 milijardi ton
Leto 2020, ki se bo v spomin mnogih zapisalo kot eno najslabših let v njihovem življenju, je bilo z vidika okolja oziroma ogljikovih izpustov zelo pozitivno. V primerjavi z letom prej je bilo namreč izmerjeno vse prej kot zanemarljivo zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida v ozračje, v povprečju za 7 odstotkov. Gre za povprečje na globalni ravni, pri čemer je bilo še posebej izrazito zmanjšanje izpustov izmerjeno v zahodnih državah, ki spadajo med največje onesnaževalke. Na vrhuncu zmanjševanja ogljikovih izpustov so bile vrednosti za kar četrtino nižje od napovedanih oziroma pričakovanih vrednosti.
Nekateri strokovnjaki so celo napovedovali, da bomo že kmalu priča največjemu upadu ogljikovih emisij po 2. svetovni vojni. Vendar se je stanje že kmalu »normaliziralo«, kar pomeni, da se je človeštvo vrnilo na stare tire pospešenega onesnaževanja. Pri Mednarodni agenciji za energijo, katere sedež je v Parizu, so tako ugotovili, da je leto 2021 prineslo rekordno povišanje izpustov ogljikovega dioksida. Na globalni ravni so se ogljikovi izpusti povečali za kar približno 2 milijardi ton. Z vidika absolutnih številk je bilo to največje povečanje v zgodovini – oziroma odkar potekajo tovrstne meritve. To povečanje je praktično povsem izničilo pozitivne spremembe, ki so bile zaznane leta 2020. Povečanje emisij v lanskem letu je občutno preseglo zmanjšanje leto pred tem.
Rekordno povišanje vrednosti toplogrednih plinov nasploh
Ogromna količina dodatnih izpustov v primerjavi z letom prej je poskrbela za vse prej kot pozitiven rekord. Skupna količina ogljikovih emisij, izmerjenih v letu 2021, je namreč presegla 36 milijard ton, s čimer so ogljikovi izpusti v ozračju dosegli rekordno vrednost. K temu pa je treba seveda prišteti še izpuste metana in didušikovega oksida. Po ocenah Mednarodne agencije za energijo leto 2021 ni bilo prelomno samo zaradi dejstva, da so bile v ozračju izmerjene najvišje vrednosti ogljikovega dioksida doslej, temveč velja podobno za skupno količino t. i. toplogrednih plinov, ki so krivi za globalno segrevanje.
Obnovljivi viri pospešujejo, toda povečevanje potreb po elektriki je prehitro
Eden od razlogov za negativne spremembe, ki so zaznamovale leto 2021, je bilo povišanje cen zemeljskega plina, kar je privedlo do večjega zanašanja na premog. Čeprav spada tudi zemeljski plin med t. i. fosilna goriva, so ogljikovi izpusti tu vendarle bistveno manjši kot pri premogu. Leto 2021 je bilo tako rekordno, tudi ko gre za količino ogljikovih izpustov, ki so posledica kurjenja premoga. Količina tovrstnih izpustov je namreč presegla 15 milijard ton. Vendar pa ni vse povsem črno: delež električne energije, ki je bila pridobljena iz jedrske energije in obnovljivih virov, je bil namreč na globalni ravni večji od deleža električne energije, pridobljene iz premoga. Povečevanje potrebe po električni energiji tako ni nerešljiva težava, vendar bodo potrebni ukrepi, ki bodo poskrbeli, da bo razmerje med obnovljivimi viri in premogom oziroma fosilnimi gorivi še precej bolj izrazito na strani prvih.