Čeprav se je leto 2016 že dokončno poslovilo, so analize dogajanja v preteklem letu še vedno zelo aktualne. To velja med drugim tudi za analize, povezane s premiki, ki zadevajo podnebne spremembe. Leto, ki je za nami, s tega vidika ni prineslo zgolj negativnih dogodkov in sprememb, vendar je bilo teh žal kljub vsemu precej več kot pozitivnih, kar velja še posebej za zadnji del leta 2016.
Pozitivne spremembe
V preteklem letu je bilo mogoče zaznati upad cen solarnih panelov in drugih naprav, namenjenih pridobivanju obnovljivih virov energije. Tako so postali okolju precej bolj prijazne oblike pridobivanja energije za ogrevanje prostorov, sanitarne vode ipd. tudi s finančnega vidika primerljive z uporabo fosilnih goriv. Še posebej na dolgi rok se vam prehod na alternativne vire energetske oskrbe gotovo splača tudi v finančnem smislu.
Med pozitivnimi dogodki, povezanimi s podnebnimi spremembami, je vsekakor treba izpostaviti začetek veljave pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga ratificirale tudi Združene države Amerike in Kitajska. Zaveza, ki so jo sprejele države, udeležene pri omenjenem sporazumu, predstavlja upanje, da morda vendarle ne bo prišlo do uresničitve najhujšega možnega scenarija, kar zadeva podnebne spremembe zaradi povečanega onesnaževanja.
K pozitivnim premikam je treba prišteti tudi dejstvo, da vse manj znanstvenikov zavrača obstoj podnebnih sprememb. Število tistih, ki se še vedno trudijo najti dokaze, s pomočjo katerih bi lahko ovrgli resničnost vse bolj zaskrbljujočega globalnega segrevanja, se namreč iz leta v leto zmanjšuje. V uglednih znanstvenih revijah tako ni mogoče zaslediti mnenj strokovnjakov, ki bi trdili, da je globalno segrevanje izmišljotina. Vsaj v znanstvenem svetu so torej skeptiki postali resnična redkost, če tega že ni mogoče trditi za vsakdanjo realnost.
Temna plat leta 2016
Leto 2016 je žal prineslo povečevanje povprečnih temperatur po vsem svetu. V tem oziru je bilo letu 2016 pravzaprav rekordno, omenjeni rekord pa sta pred njim podrli tako leto 2014 kot 2015. Trend naraščanja temperatur se torej nadaljuje, kar s seboj prinaša kar precej negativnih posledic. Poleg tega se je v preteklem letu povečala tudi količina izpustov ogljikovega dioksida v ozračje. Raziskave so pokazale tudi, da prihaja do naraščanja temperature oceanov, kar je pravzaprav najboljši dokaz za globalno segrevanje (oziroma še precej bolj zanesljiv od zgolj primerjave povprečnih temperatur).
Podnebne spremembe so bile med drugim krive za vse večje težave s sušo v nekaterih predelih svet, spet drugje pa so bile posledice globalnega segrevanja skorajda diametralno nasprotne. Višje temperature zraka namreč pogosto pomenijo tudi višjo vlažnost, kar lahko privede do močnih padavin in s tem do poplav. Tako je mogoče pričakovati, da se bodo ljudje na območjih, kjer imajo že sedaj hude težave zaradi suše, v prihodnosti soočali s še hujšim pomanjkanjem padavin, tam, kjer so največja težava poplave, pa se bo situacija prav tako zaostrila. Na sušnih območjih so lahko velik problem tudi požari, ki zajamejo gozdove in druge površine.
V letu 2016 je prišlo tudi do zaskrbljujočega vročinskega vala na območju Arktike in do pospešenega taljenja ledu. Zaradi segrevanja ozračja pa se krepijo tudi tajfuni in hurikani, saj imajo zaradi višjih temperatur morja in zemeljskega površja na voljo več energije, ki jih »poganja«.
