DomovVrt & VrtnarjenjeLepljive pasti okrog paradižnika: Ali...

Lepljive pasti okrog paradižnika: Ali pomagajo?

Rumene ploščice med paradižniki se hitro napolnijo z drobnimi žuželkami, zato se zdi, da svoje delo opravljajo odlično. Toda lepljive pasti za paradižnik prestrežejo le odrasle leteče škodljivce. Najbolj koristne so za zgodnje odkrivanje ščitkarjev, medtem ko jajčeca in ličinke na spodnji strani listov ostanejo nedotaknjeni.

Ključni poudarki:

  • Lepljive pasti za paradižnik najbolje zaznavajo in deloma zmanjšujejo odrasle ščitkarje, resarje, krilate uši ter nekatere drobne muhe.
  • Rumena plošča ne ujame jajčec, ličink, pršic ali gosenic, zato mora ulovu vedno slediti pregled spodnje strani listov.
  • V rastlinjaku so učinkovitejše kot na odprtem vrtu, kjer lahko ujamejo tudi opraševalce, plenilske žuželke in parazitoidne osice.

Katere škodljivce ujamejo lepljive pasti za paradižnik

Rumena barva privlači več skupin drobnih letečih žuželk. Na paradižniku so najpomembnejši ščitkarji, ki jih pogosto imenujemo tudi bele mušice. Med premikanjem rastline odrasli osebki nenadoma vzletijo kot droben bel oblak, nato pa se hitro vrnejo na spodnjo stran listov.

Na rumene plošče se lahko ujamejo tudi:

  • krilate listne uši;
  • odrasli resarji oziroma tripsi;
  • odrasle listne zavrtalke;
  • mrtvaške mušice, pogostejše pri sadikah in v vlažnih substratih;
  • škržatki in nekateri drugi drobni leteči insekti.

Modre lepljive plošče so praviloma bolj usmerjene v spremljanje resarjev. Rumene privabijo širši nabor žuželk, zato so primernejše, kadar še ne vemo, kaj se pojavlja med paradižniki. Prav zaradi široke privlačnosti pa na njih pogosto končajo tudi neškodljive in koristne vrste.

Plošča ne pove zanesljivo, ali je ujeti insekt res tisti, ki poškoduje paradižnik. Krilata uš se lahko na primer ujame med preletom z druge rastline. Zato število žuželk na pasti ni enako številu škodljivcev, ki se hranijo na pridelku.

Pri ščitkarjih so uporabne, vendar problema ne rešijo same

Ščitkarji večino življenjskega kroga preživijo na listu. Odrasle samice odlagajo drobna jajčeca na spodnjo stran, iz njih pa se razvijejo prisesane, skoraj negibne razvojne stopnje. Te sesajo rastlinske sokove, vendar se na lepljivo past ne morejo ujeti.

Če rumena plošča ujame veliko odraslih ščitkarjev, naredite preprost preizkus:

  1. Nežno stresite vrh rastline in opazujte, ali vzleti skupina belih žuželk.
  2. Obrnite tri mlajše in tri starejše liste na različnih delih rastline.
  3. Z lupo poiščite drobne bele odrasle osebke ter ploščata, svetla jajčeca in ličinke.
  4. Preverite, ali so listi lepljivi zaradi medene rose.
  5. Poiščite rumenenje, slabšo rast in črno prevleko sajavosti.

Lepljive pasti lahko prestrežejo del odrasle populacije in zmanjšajo odlaganje novih jajčec. Če je napad majhen in ukrepamo zgodaj, je učinek lahko opazen. Pri množici jajčec in ličink pa se bodo novi odrasli osebki izlegali še več dni, četudi je plošča že polna.

Zato pasti delujejo najbolje kot del več ukrepov. Posamezne močno napadene liste odstranimo, preostale pa zjutraj speremo z usmerjenim curkom vode, predvsem po spodnji strani. Rastline naj se nato hitro posušijo, saj dolgotrajno mokri listi povečujejo nevarnost bolezni.

Kdaj lepljive pasti sploh ne morejo pomagati

Luknje, rjave pege ali sušenje listov še niso razlog za postavitev rumenih plošč. Te ne delujejo proti škodljivcem, ki ne letajo ali na barvo niso dovolj odzivni.

Lepljive pasti ne bodo rešile napada:

  • pršic, ki povzročajo drobno svetlo pikčanje in pajčevino;
  • gosenic, ki objedajo liste ali plodove;
  • stenic, ki sesajo plodove;
  • polžev;
  • ličink listnih zavrtalk, ki že živijo v notranjosti lista;
  • talnih škodljivcev;
  • glivičnih in bakterijskih bolezni.

Navadna rumena ploščica prav tako ni ustrezna zamenjava za feromonsko past za paradižnikovega molja. Pri takšni pasti žuželko privablja vrstno specifična vonjava, lepljiva podlaga pa jo nato zadrži. Sama rumena barva ne zagotavlja dovolj zanesljivega spremljanja tega škodljivca.

Če se na paradižniku širijo pege, listi venijo ali plodovi gnijejo, na plošči pa skoraj ni ciljnih škodljivcev, je treba iskati drug vzrok. Dodajanje še več pasti v takšnem primeru ne bo spremenilo poteka težave.

V rastlinjaku delujejo bolje kot na odprtem vrtu

V zaprtem rastlinjaku ali tunelu imajo odrasli škodljivci manj možnosti za odlet, zato je verjetnost stika s pastjo večja. Plošče pri vratih in zračnikih lahko tudi zgodaj pokažejo, od kod prihajajo novi ščitkarji ali resarji.

Na odprtem vrtu veter žuželke nenehno prinaša in odnaša. Rumena plošča lahko prestreže del populacije, vendar ne more ustvariti zaščitnega obroča okoli rastline. V njeno bližino lahko še naprej priletavajo novi osebki z okoliškega plevela, krompirja, fižola, okrasnih rastlin ali sosednjih vrtov.

Zunaj je večja tudi nevarnost neželenega ulova. Na rumene in modre plošče se lahko prilepijo trepetavke, polonice, drobne parazitoidne osice, plenilske stenice in čebele. Raziskave barvnih pasti potrjujejo, da nobena pogosto uporabljena barva ne lovi izključno škodljivcev.

Na prostem zato uporabljajte manjše plošče in jih odstranite, ko dobite odgovor, kateri škodljivec je prisoten. Ne postavljajte jih nad cvetoče rastline ali neposredno med cvetove paradižnika, kjer jih pogosteje obiščejo čmrlji.


Kam pravilno namestiti lepljive pasti za paradižnik

Past naj bo blizu rastline, vendar se je listi ne smejo dotikati. Veter lahko list prilepi na ploščo in ga poškoduje, večji listi pa lahko prekrijejo lepljivo površino.

Za spremljanje na domačem vrtu začnite z eno ploščo velikosti približno 10 × 20 centimetrov na skupino od treh do petih rastlin. To ni univerzalni prag za zatiranje, temveč pregledna začetna postavitev.

Upoštevajte naslednja pravila:

  • ploščo obesite v višini zgornjega dela listne mase;
  • pri potrjenih ščitkarjih jo približajte višini napadenih listov;
  • med ploščo in rastlino pustite približno 10 do 20 centimetrov;
  • lepljivo stran obrnite proti rastlini;
  • v rastlinjaku eno ploščo postavite tudi blizu vrat ali zračnika;
  • na rob zapišite datum namestitve;
  • ulov preverite dvakrat tedensko;
  • ploščo zamenjajte, ko jo prekrijejo prah, žuželke ali rastlinski ostanki.

Pomembnejši od absolutnega števila je trend. Če se je v prvem tednu ujelo pet ščitkarjev, v naslednjem pa več deset, populacija verjetno narašča. Toda ugotovitev vedno potrdite še na listih.


Primerjalna raziskava šestih komercialnih rumenih pasti je pokazala, da so se njihovi ulovi ščitkarjev in resarjev razlikovali tudi do desetkrat. Pomembna nista le odtenek rumene barve in velikost, temveč tudi kakovost lepila. Nekateri resarji so se s slabših lepilnih površin celo rešili.

Kako izdelati preprosto rumeno past

Za kratkotrajno preverjanje lahko past izdelate doma. Komercialna vrtnarska lepljiva plošča bo običajno obstojnejša, vendar je domača različica uporabna, če želite hitro preveriti, ali med paradižniki letajo ščitkarji.

Potrebujete:

  • kos rumene plastike velikosti 10 × 20 centimetrov;
  • luknjač in vrvico ali leseno palico;
  • eno jedilno žlico vazelina;
  • eno jedilno žlico tekočega gospodinjskega detergenta;
  • majhen čopič.

Vazelin in detergent zmešajte v razmerju 1 : 1 ter v tankem, približno milimeter debelem sloju premažite obe strani rumene plastike. Past pritrdite na palico ali obesite ob rastlino. Zmes nanašajte samo na past, nikoli na liste.

Domači premaz je v vročini in dežju manj obstojen kot namensko vrtnarsko lepilo. Preverite ga vsak drugi dan in ga obnovite, ko ni več lepljiv. Uporabljene plošče shranjujte tako, da se nanje ne morejo prilepiti ptice ali druge manjše živali.

Kaj storiti po prvem večjem ulovu

Polna plošča ni dokaz, da je rastlina rešena. Je opozorilo, da morate ukrep usmeriti na razvojne stopnje, ki ostajajo na listih.

Uporabite ta vrstni red:

  1. Določite prevladujočega škodljivca na pasti.
  2. Preglejte spodnjo stran listov, cvetove in rastne vršičke.
  3. Odstranite posamezne močno napadene liste, ne da bi rastlino pretirano ogolili.
  4. Ponovite pregled čez tri do štiri dni.
  5. Če se populacija še povečuje, izberite samo pripravek, registriran za paradižnik in konkretnega škodljivca, ter dosledno upoštevajte etiketo.

Domačega pršila iz detergenta za lepljivo past ne uporabljajte tudi na rastlini. Koncentracija, ki je primerna za premaz plastike, lahko poškoduje liste. Tudi namensko insekticidno milo je treba uporabiti v predpisanem odmerku in najprej preizkusiti na manjšem delu rastline.

Lepljive pasti za paradižnik so torej učinkovite, če od njih pričakujemo pravo stvar. Zgodaj pokažejo prihod letečih škodljivcev in lahko zmanjšajo število odraslih ščitkarjev. Ne morejo pa nadomestiti pregleda rastlin ali odstraniti razvojnih stopenj, ki so že skrite na listih. Rumena plošča je predvsem alarm; uspeh je odvisen od tega, kaj naredimo po prvem ulovu.

PRIPOROČENO ZA VAS

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar
Jolanda Kramar je novinarka in publicistka z zanimanjem za zdrav življenjski slog, ekologijo ter domače pripravke, s katerimi si lahko olajšamo življenje in podpramo zdravje. Zanimata pa jo tudi astrologija ter lepota.

NAJNOVEJŠE