Ventilator deluje že ves dan, v isti razdelilnik pa so vključeni še prenosna klimatska naprava, polnilnik in televizor. Ko premaknete kabel, opazite, da sta vtič in plastika nenavadno vroča. Pregret električni podaljšek ni običajna posledica poletja, temveč opozorilo na preobremenitev, slab stik ali poškodovan vodnik. Ob temperaturah do 37 °C so hladilne naprave vključene dlje, improvizirane električne povezave pa zato bolj obremenjene.
Ključni poudarki:
- Pregret električni podaljšek takoj izključite iz uporabe; izrazita toplota, vonj po plastiki, rjavenje ali mehčanje ohišja niso normalni.
- Prenosno klimatsko napravo in druge močnejše porabnike priključite neposredno v ustrezno stensko vtičnico, če tako določa proizvajalec.
- Kabelskega bobna med večjo obremenitvijo ne puščajte navitega, podaljškov pa nikoli ne povezujte drugega v drugega.
Zakaj se podaljšek med vročinskim valom pregreva?
Slovenski meteorologi za 10. avgust napovedujejo pretežno jasno vreme in temperature od 33 do 37 °C. V stanovanjih, apartmajih, pisarnah in počitniških prikolicah zato dlje delujejo ventilatorji, prenosne klime, hladilniki ter druga oprema.
Podaljšek ne ustvari dodatne električne zmogljivosti. Elektriko samo pripelje dlje od stenske vtičnice. Če nanj priključite več naprav, se njihove obremenitve seštejejo.
Tok, ki teče skozi vodnik, ustvarja toploto. Pravilno izbran in nepoškodovan kabel jo lahko oddaja v okolico. Težava nastane, ko je vodnik pretanek, stik v vtiču zrahljan, kabel navit ali skupna moč naprav previsoka.
Toplota se lahko začne kopičiti tudi na enem samem mestu. Posebej sumljiv je vtič, ki je bistveno toplejši od preostalega kabla. To lahko kaže na slab stik med kontakti, poškodbo vtikača ali obrabljeno stensko vtičnico.
Pregret podaljšek ima več opozorilnih znakov
Ni treba čakati na dim ali iskrenje. Podaljšek prenehajte uporabljati, če opazite:
- izrazito vroč vtič, kabel ali razdelilnik,
- vonj po segreti oziroma zažgani plastiki,
- rumeno, rjavo ali črno obarvanje,
- mehko, napihnjeno ali deformirano ohišje,
- prasketanje, brnenje ali občasno iskrenje,
- utripanje naprave ali prekinjanje napajanja,
- ohlapen vtič, ki ne ostane trdno v vtičnici,
- pogosto sprožanje varovalke ali odklopnika,
- razpoko, zmečkanino ali vidno žico.
Rahlo segrevanje posameznega napajalnika še ne dokazuje nevarne okvare. Kabel, spoj ali razdelilnik pa ne bi smeli postati tako vroči, da se jim zaradi nelagodja izogibate. Vonj, obarvanje in spreminjanje oblike vedno zahtevajo takojšnjo prekinitev uporabe.
Kaj naredite takoj, ko opazite vroč vtič?
Če ni dima, plamena ali iskrenja, najprej izključite priključene naprave. Nato podaljšek primite za čvrsti del vtikača in ga izvlecite iz stenske vtičnice. Ne vlecite za kabel.
Položite ga na negorljivo, suho in prosto površino. Ne hladite ga z vodo, mokro krpo ali ledom. Električnega izdelka prav tako ne odpirajte, saj so lahko v njem poškodovani deli, ki jih brez meritev ne morete varno oceniti.
Če se iz priključka že kadi ali iskri, se mu ne približujte po nepotrebnem. Elektriko izključite v omarici samo, če to lahko storite brez nevarnega približevanja dimu ali ognju. Umaknite se, opozorite druge in pokličite 112. Električnega požara ne gasite z vodo.
Podaljška ne vključite znova samo zato, ker se je ohladil. Hlajenje ne odpravi preobremenitve, slabega stika ali notranje poškodbe.
Naredite varen petminutni pregled brez razstavljanja
Ko je podaljšek izključen in popolnoma hladen, ga lahko pregledate brez orodja.
- Preberite oznako največje obremenitve. Na razdelilniku ali kablu poiščite dovoljeno moč v vatih oziroma tok v amperih.
- Preverite priključene naprave. Nazivno moč najdete na tipski ploščici, napajalniku ali v navodilih. Vrednosti vseh sočasno priključenih naprav seštejte.
- Preglejte celotno dolžino kabla. Poiščite razpoke, trda mesta, sploščene dele, zareze in sledi stiskanja pod pohištvom.
- Poglejte oba konca. Zabarvanost, stopljena plastika, ohlapni kovinski deli ali majave vtičnice pomenijo, da izdelek ni več za uporabo.
- Preverite način postavitve. Kabel ne sme ležati pod preprogo, vzmetnico, zaveso, kupom oblačil ali drugim materialom, ki zadržuje toploto.
Če oznake največje obremenitve ni mogoče prebrati ali ne poznate kakovosti starega podaljška, ga ne uporabljajte za močnejše naprave. Poškodbe ne popravljajte z izolirnim trakom. Takšen popravek ne obnovi notranjega vodnika, razbremenitve kabla ali zaščite pred dotikom.
Prenosna klima ne sodi samodejno v vsak razdelilnik
Ventilator navadno porabi precej manj elektrike kot prenosna klimatska naprava. Kljub temu se lahko tudi pri njem pregreje poškodovan priključek ali slab razdelilnik.
Prenosna klima, zamrzovalna skrinja, razvlaževalnik in druge naprave z motorjem oziroma kompresorjem so zahtevnejši porabniki. Ob zagonu se njihova obremenitev lahko kratkotrajno spremeni, delujejo pa več ur skupaj.
Najprej preverite navodila proizvajalca. Če zahtevajo neposreden priklop v ozemljeno stensko vtičnico, podaljška ali razdelilnika ne uporabljajte. Prav tako v eno vtično letev ne vključujte klime, grelnika vode, likalnika ali druge močnejše naprave samo zato, ker je ostala še ena prosta odprtina.
Več prostih mest na razdelilniku ne pomeni, da lahko vsako obremenite do polne moči.
Kabelski boben pred uporabo popolnoma odvijte
Navit kabel toploto zadržuje med plastmi. Zato ima lahko kabelski boben na oznaki dve zelo različni dovoljeni obremenitvi: manjšo, ko je kabel navit, in večjo, ko je popolnoma odvit.
Pred priklopom močnejše naprave boben v celoti odvijte. Kabel razporedite tako, da zrak okoli njega lahko kroži, vendar ne čez prehod, kjer bi se ljudje lahko spotaknili.
Ne prekrivajte ga z brisačo in ga ne puščajte na neposrednem soncu. Na balkonu, terasi ali vrtu uporabljajte samo podaljšek, ki je izrecno namenjen zunanji uporabi. Spoji morajo ostati suhi, dvignjeni od tal ter stran od bazenčka, vrtne cevi, zalivanja in dežja.
Zunanje vtičnice naj imajo ustrezno zaščito pred električnim udarom. Če ne veste, ali ima napeljava zaščitno stikalo na diferenčni tok, naj stanje preveri elektrikar.
Povezovanje podaljškov težave ne reši
Vključitev enega razdelilnika v drugega oziroma povezovanje več podaljškov poveča število kontaktov, na katerih lahko nastane slab stik. Hkrati postane težje spremljati skupno obremenitev.
Ne uporabljajte niti razdelilnika, v katerem vtikači sedijo ohlapno. Iskanje položaja, v katerem naprava »še dela«, je znak okvare, ne rešitev.
Če v prostoru redno potrebujete več priključnih mest, je to naloga za elektrikarja. Podaljšek je začasna rešitev, ne nadomestilo za trajno električno napeljavo.
Kdaj mora stensko vtičnico pregledati elektrikar?
Težava ni vedno v podaljšku. Če je vroča tudi stenska vtičnica, se na njej pojavljajo rjavi madeži ali vtikač v njej ni trdno nameščen, je ne uporabljajte.
Strokovni pregled je potreben tudi, kadar:
- luči ob vklopu naprave opazno utripajo,
- varovalka večkrat izklopi isti tokokrog,
- iz stene slišite prasketanje ali brnenje,
- zaznate vonj po zažganem brez vidnega izvora,
- je pokrov vtičnice razpokan ali deformiran,
- je bila napeljava izpostavljena vodi.
Varovalke ne zamenjujte z močnejšo in odklopnika ne vključujte znova večkrat zapored. Zaščitna naprava lahko izklaplja prav zato, ker zazna preobremenitev ali okvaro.
V najbolj vročih dneh je želja po hitrem priklopu dodatnega ventilatorja razumljiva. Toda vroč podaljšek ni cena za hladnejši prostor. Je znak, da mora naprava dobiti varnejši priklop ali da je električni izdelek dosegel konec uporabne dobe.
PRIPOROČENO ZA VAS
