Sadike so zjutraj čvrste, nekaj ur po presajanju pa njihovi listi ležijo na razgreti zemlji. Sajenje endivije je avgusta povsem običajno opravilo, vendar se lahko ob temperaturah nad 30 °C hitro spremeni v neuspeh. Endivija potrebuje jesenski čas za razvoj glav, toda med trenutnim vročinskim obdobjem je pomembneje izbrati pravi del dneva kot hiteti zaradi koledarja.
Ključni poudarki:
- Sajenje endivije opravite pozno popoldne, še bolje pa na oblačen dan ali tik pred ohladitvijo.
- Pred presajanjem namočite koreninsko grudo, po sajenju pa za dva do tri dni zasenčite mlade rastline.
- Opoldanska uvelost še ni nujno usodna; težava je resna, če se sadika ne pobere do naslednjega jutra.
Zakaj je sajenje endivije v teh dneh tvegano
Agencija Republike Slovenije za okolje za prihodnje dni napoveduje večinoma sončno vreme, temperature pa bodo ponekod dosegle od 30 do 35 °C. Takšne razmere so zahtevne predvsem za pravkar presajene vrtnine.
Endivija ima po presajanju še majhno in poškodovano koreninsko grudo, hkrati pa razmeroma veliko listno površino. Listi zato izgubljajo vodo hitreje, kot jo korenine zmorejo nadomestiti. Sadika oveni, čeprav je zemlja okoli nje na prvi pogled še vlažna.
Največje tveganje nastane, kadar se hkrati pojavijo:
- vroča in suha tla;
- močno opoldansko sonce;
- suh veter;
- razrahljana ali poškodovana koreninska gruda;
- sadike, ki pred sajenjem niso bile zalite;
- gredica brez zastirke;
- presajanje neposredno iz zaščitenega rastlinjaka na polno sonce.
Ob zelo visokih temperaturah se rast večine rastlin upočasni. Dodajanje gnojila v tem trenutku sadike ne požene naprej, temveč lahko še poveča njeno obremenitev.
Kdaj sajenje endivije raje prestavite
Najboljša izbira je oblačen, miren dan ali pozno popoldne pred nekoliko hladnejšo nočjo. Če vremenska napoved kaže več zaporednih dni s temperaturami okoli 35 °C, lahko presajanje brez večje škode prestavite za nekaj dni.
Sadike med čakanjem postavite na svetlo mesto z jutranjim soncem in popoldansko senco. Ne pustite jih v majhnih črnih lončkih na betonu, kamnu ali kovinski polici, saj se korenine v takšnih posodah hitro pregrejejo.
Če so lončki že polni korenin, morate biti previdnejši pri zalivanju. Preverite jih zjutraj in ponovno pozno popoldne. Substrat naj bo enakomerno vlažen, vendar sadike ne smejo stati v vodi.
Endivijo lahko sejemo tudi neposredno na gredo do avgusta. Za zimski oziroma pozni pridelek se širokolistne sorte pogosto sejejo sredi ali v drugi polovici meseca. Pri neposredni setvi je največji izziv ohraniti hladen in stalno vlažen zgornji centimeter zemlje.
Sajenje endivije korak za korakom
Če ne morete čakati na ohladitev, pripravite gredo tako, da bodo korenine čim krajši čas izpostavljene vročini.
- Sadike zalijte eno do dve uri pred presajanjem. Koreninska gruda mora biti vlažna in povezana, ne razmočena ali razpadajoča.
- Gredo pripravite že zjutraj. Odstranite plevel in razbijte večje grude. Komposta ne dodajajte neposredno v sadilno jamico, če je zelo suh ali ne povsem dozorel.
- Sadite pozno popoldne ali zvečer. Do noči naj ostane dovolj časa za temeljito zalivanje in posedanje zemlje okoli korenin.
- Ohranite celo koreninsko grudo. Sadike ne vlecite za liste. Lonček stisnite ob straneh in rastlino podprite pod grudo.
- Endivije ne zakopljite pregloboko. Sredica oziroma rastni vrh mora ostati nad površino, sicer lahko začne gniti.
- Med rastlinami pustite dovolj prostora. Za razvite glave je primerna razdalja približno 25 do 35 centimetrov, odvisno od sorte.
- Zemljo nežno pritisnite h koreninam. S tem odstranite večje zračne žepe, ne da bi tla močno zbili.
- Zalijte neposredno ob sadiki. Voda mora navlažiti koreninsko grudo in zemljo tik okoli nje, ne le zgornje površine gredice.
Naslednje jutro preverite vlago s prstom nekaj centimetrov globoko. Ne zalivajte avtomatično samo zato, ker so listi popoldne povešeni. Če so tla pod površjem še vlažna, lahko dodatna voda povzroči pomanjkanje zraka okoli korenin.
Preprosta začasna senca iz materiala, ki ga že imate
Novo posajena endivija v prvih dveh ali treh dneh potrebuje predvsem manj opoldanskega sonca. Uporabite lahko senčilno mrežo, ki zadrži približno 30 do 50 odstotkov svetlobe.
Za manjšo gredo potrebujete:
- štiri količke ali žične loke;
- kos senčilne mreže oziroma tanko belo bombažno rjuho;
- vrvico ali štiri pritrdilne sponke.
Tkanino namestite najmanj 20 do 30 centimetrov nad listi, da se jih ne dotika in da pod njo kroži zrak. Če uporabite rjuho, jo razpnite predvsem med približno 11. in 17. uro. Zvečer jo odstranite, da se vlaga ne zadržuje okoli rastlin.
Temna ponjava in neprepustna plastika nista primerni. Pod njima se lahko zrak dodatno segreje, pri neposrednem stiku pa se listi ožgejo. Prav tako senčila ne položite neposredno na endivijo.
Po dveh do treh dneh zaščito postopoma odstranite. Najprej naj bodo rastline brez nje zjutraj in pozno popoldne, nato tudi sredi dneva. Dolgotrajna močna senca povzroči mehkejše, razpotegnjeno listje.
Kako veste, ali se bo ovenela sadika pobrala
Endivija lahko v vročem popoldnevu povesi liste tudi takrat, ko ima dovolj vode. Tako zmanjša izhlapevanje. Če je naslednje jutro ponovno čvrsta, sredica pa zelena, presaditev najverjetneje napreduje normalno.
Bolj zaskrbljujoči znaki so:
- listi ostanejo mlahavi tudi zgodaj zjutraj;
- sredina rastline se ne dvigne;
- koreninska gruda se je odmaknila od okoliške zemlje;
- spodnji del rastline je temen, mehak ali sluzast;
- listi postajajo hrustljavo rjavi od roba navznoter;
- sadika se ob rahlem dotiku premika, ker korenine nimajo stika s tlemi.
Pri suhi grudi okoli rastline počasi nalijte vodo v dveh ali treh manjših odmerkih, da lahko prodre v globino. Če je zemlja že mokra, ne dodajajte nove vode. Rastlino zasenčite in počakajte do naslednjega jutra.
Popolnoma posušenih zunanjih listov ne trgajte takoj. Po dveh ali treh dneh jih odrežite s čistimi škarjami, ko je jasno, kateri deli so odmrli. Zelene sredice ne poškodujte.
Tri napake, ki povzročijo največ izgub
Prva napaka je presajanje opoldne. Tudi dobro zalita sadika težko nadomesti vodo, ki jo izgubi v prvih urah na vročem soncu.
Druga je vsakodnevno površinsko močenje. Vrh zemlje je videti moker, koreninska gruda pa lahko ostane suha. Zalivajte počasneje in preverite vlago pod površjem.
Tretja je takojšnje gnojenje. V vročini ne uporabljajte močnih tekočih gnojil, gnojevke iz kopriv ali večjih količin mineralnega gnojila. Z dognojevanjem počakajte, da se pokaže nova rast.
Uspešno sajenje endivije se ne meri po videzu sadik prvo popoldne. Pomembno je, da se do jutra poberejo, v nekaj dneh učvrstijo in začnejo iz sredice razvijati nov list. Zvečer posajena, dobro zalita in kratkotrajno zasenčena endivija ima za to bistveno boljše možnosti kot sadika, ki jo avgustovsko sonce ujame takoj po presajanju.
Preberite tudi:
- Sredi poletja (še) ni prepozno: 7 vrtnin za drugo polovico sezone
- Endivija na vrtu in popestritev jesenskih dni
