Ko so pred vrata skromne hiše doktorja Winsforda prinesli nezavestnega moškega, je Rowena najprej pomislila na nekaj zelo praktičnega: upala je, da bo tokrat pacient sposoben plačati račun. Njen oče je bil izvrsten zdravnik, toda za denar ni imel nobenega posluha. Revnim je pomagal zastonj, premožnim pa pogosto pozabil zaračunati, zato je po smrti žene družina živela iz dneva v dan.
Neznanec je bil drugačen od ljudi, ki so običajno prihajali po zdravniško pomoč. Njegova oblačila so bila draga, škornji brezhibno izdelani, na roki je nosil pečatni prstan. Tudi nezavesten je deloval kot človek, ki je vajen ukazovati drugim.
Kmalu je Rowena izvedela njegovo ime. Poškodovani moški je bil markiz Swayne, lastnik velikega posestva in eden tistih ljudi, katerih življenje je bilo od njenega oddaljeno skoraj tako kot kraljevi dvor.
Nesreča pa je bila dovolj huda, da ga niso smeli premakniti.
Markiz je tako ostal v hiši Winsfordovih, Rowena pa je nehote postala njegova negovalka. Ko se je prebudil, je ugotovila, da je še bolj zahteven, kot je pričakovala. Ni maral hrane, ki mu jo je prinesla, hotel je vino, ko ga ni smel piti, in z nasmeškom spodbijal skoraj vsak njen ukaz. Rowena mu ni ostajala dolžna.
Njuni pogovori so se kmalu spremenili v majhne dvoboje. Markiz je bil samozavesten, bogat in vajen sveta, v katerem so bile njegove želje samoumevne. Rowena pa je bila preveč ponosna, da bi se mu klanjala samo zaradi naslova. Ko je ugotovil, kako revno živi zdravnikova družina, je začel iz svojega posestva pošiljati meso, sadje in druge dobrote. Rowena se je razjezila, ker ni želela njegove miloščine. Markiz je vztrajal, da jo bo sprejela.
Toda iz dneva v dan se je spreminjalo še nekaj drugega.
Otroci so ga vzljubili. Hiša, v kateri se prej skoraj nič ni dogajalo, je nenadoma postala živahnejša. Markiz je pripovedoval o svetu, ki ga Rowena in njeni sorojenci niso poznali, o konjih, Londonu in svojem nenavadnem konjičku – raziskovanju družinskih dreves in davno pozabljenih prednikov.
Rowena se mu je zaradi tega celo posmehovala. V njihovi hiši, mu je povedala, imajo dovolj dela z živimi, da bi se ukvarjali še z mrtvimi.
Takrat še ni mogla vedeti, kako pomembne bodo nekoč prav stare družinske vezi.
Ko se je markizu zdravje izboljšalo, je prišel dan odhoda. Otrokom je razdelil darila: Mark je dobil čudovit jahalni bič, Lotty punčko, Hermione pa dragocen kovček z barvami in čopiči.
Rowena ni dobila ničesar.
Hermione ga je presenečeno vprašala, ali je nanjo pozabil.
Markiz je Roweno samo pogledal.
»Rowenino darilo še ni pripravljeno,« je odgovoril.
Tistega večera so drugi počasi zapustili sobo. Oče je moral še k pacientom, otroci so odšli po svojih opravkih in Rowena je obstala ob odprtem oknu ter opazovala sončni zahod. Naslednje jutro bo markiz odšel in njihovo življenje se bo vrnilo v stare tirnice.
Tedaj je zaslišala korake za seboj.
Markiz je vstopil, zaprl vrata in počasi stopil proti njej.
»Zdaj sva samo še midva, Rowena,« je tiho dejal.
Nato je segel v žep …
Celotno zgodbo si preberite v tiskani izdaji romana Barbare Cartland “DVOBOJ Z USODO”, ki ga najdete v vseh trafikah, pri vašem najljubšem prodajalcu časopisov in revij, poslovalnicah Pošte Slovenije ter bolje založenih bencinskih servisih. V prodaji do 28. 10. 2026.
