Najboljša leta? Med 30. in 34. letom starosti!

Mnenja o tem, katera so najboljša leta človekovega življenja, so seveda zelo subjektivna.

Ali lažnim novicam nasedajo samo starejši ljudje?

Prepričanje, da lažnim novicam nasedajo predvsem starejši ljudje, je zelo razširjeno. Ali gre pri tem za upravičeno stališče ali zgolj za predsodek?

Aktivno poslušanje – osnova uspešne komunikacije

Čeprav se vam morda zdi, da poslušate sogovornika, so standardi za aktivno poslušanje, ki je osnova uspešne komunikacije, precej visoki.

Ščetkanje zob pred zajtrkom ali po zajtrku?

Kdaj si običajno lotite ščetkanja zob – neposredno po tem, ko se zbudite, torej še pred zajtrkom, ali šele po prvem obroku?

Sam svoj terapevt: 3 vprašanja, ki si jih morate zastaviti vsak dan

Terapija v lastni režiji ima lahko kljub temu ogromno koristi. Omogoča vam nadzor nad čustvi in počutjem.

Protibolečinska sredstva lahko, paradoksno, prispevajo h kroničnim bolečinam

Znano je, da je lahko pogosta uporaba protibolečinskih sredstev problematična. Zdaj pa so raziskovalci odkrili, da ima lahko celo paradoksen učinek.

Onesnaženost okolja kriva že za najmanj 9 milijonov smrti letno

Raziskovalci so ugotovili, da je bila onesnaženost okolja leta 2019 kriva za najmanj 9 milijonov prezgodnjih smrti.

Migrene lahko povečajo nevarnost za zaplete med nosečnostjo

Z migrenami se spopada kar približno 20 odstotkov žensk v rodni dobi. Raziskovalci so bili pozorni na najbolj tipične zaplete, povezane z nosečnostjo.
RubrikeZanimivostiKolumna Jadranke Juras: Večna Treblinka

Kolumna Jadranke Juras: Večna Treblinka

MORDA VAS ZANIMA

Večna Treblinka, človekov odnos do živali in holokavst, izpod peresa čutečega zgodovinarja, predavatelja, pisatelja in filozofa Charlesa Pattersona. Knjiga, ki ne obsoja in ne kaže s prstom, temveč zelo jasno in natančno opisuje zgodovinska dejstva, način in okoliščine, ki jih je človek izkoristil in ustvaril umeten prepad med seboj in živalmi, ter začel »vladati« po načelu »močnejšemu je vse dovoljeno«.Večna treblinka

- Oglas -

Z udomačitvijo oziroma izkoriščanjem živali pred več kot 10.000 leti, je človek živalim odvzel evolucijsko svobodo, gensko neodvisnost in jih podvrgel na milost in nemilost svoji muhavi naravi in domišljiji.

Zasužnjevanje oziroma udomačevanje živali, je najprej vplivalo na človekov odnos do ujetih živali, kasneje pa, kot jasno priča tudi zgodovina, na odnos med ljudmi. V človeku se je porodila oblastnost, ko je domišljavo spoznal, da si v odnosu do živali lahko privošči prav vse, zato si je ustvaril razumsko podlago, na kateri temeljijo mnogi družbeni in politični dogovori.

Ko se je izkoriščanje živali razširilo in postalo sestavni del naravnega reda, se je začel podoben odnos uveljavljati tudi pri obravnavanju drugih ljudi. Nasilje nad živalmi je povzročilo nasilje nad ljudmi.

Jadranka Juras»Zaradi zaničevalnega odnosa do živali jim je človek lahko pripisal lastnosti, ki jih ni maral pri sebi; pri primerjanju z živalmi je poudaril svoje všečne lastnosti in ravnanje, po katerih se domnevno izrazito razlikuje od živali, in s tem lažje potrjeval svojo človečnost. Človek je živalim pripisoval tiste naravne vzgibe – divjost, požrešnost in spolnost –, ki so ga najbolj motili pri samem sebi, čeprav se s predstavniki svoje vrste ne vojskujejo divje živali, temveč človek, ki tudi več je, kot je dobro zanj, in je spolno dejaven vse leto.«

- Oglas -

Velika ločnica med človekom in nečloveškimi živalmi je upravičevala in še naprej upravičuje lov, mesojedstvo, opravljanje poskusov na živalih in vse vrste surovosti, ki jih lahko izvajamo nad živalmi.

Patterson zapiše, da ga je k temu, da je vztrajal in dokončal knjigo, spodbujalo prepričanje Alberta Camusa, »da je pisatelj poklican, da govori v imenu tistih, ki se sami ne morejo zagovarjati«, sama pa dodajam, da je to moralna dolžnost vsakega izmed nas. Pravico do apetita, tradicije in okusa postavljamo pred pravico nečloveških bitij do lastnega življenja. A tako kot je nam pomembno lastno življenje, ni živalim nič manj pomembno njihovo.

»Vnuki nas bodo nekega dne vprašali: kje ste bili med množičnim morjenjem živali? Kaj ste storili, da bi se ti grozoviti zločini končali? Ne bomo se mogli znova izgovarjati, da nismo vedeli za to.« Helmut Kaplan

Jadranka Juras, foto: osebni arhiv

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×