Kakovosten spanec je bistvenega pomena za zdravje in poฤutje, a ob hitrem ลพivljenjskem tempu in ponavljajoฤih se stresnih situacijah le redko spimo dovolj ฤasa in kakovostno. Po drugi strani pa tudi preveฤ spanja za ฤloveลกki organizem ni dobro.
Strokovnjaki iz britanske fundacije za spanje so izraฤunali, koliko spanca je priporoฤljivo v razliฤnih ลพivljenjskih obdobjih. Povsem priฤakovano je namreฤ, da morajo dojenฤki spati dlje kot odrasli, v glavnem pa se priporoฤljiva koliฤina spanja s starostjo sorazmerno manjลกa. Seveda je od vsakega posameznika odvisno, koliko spanja v resnici potrebuje za normalno delovanje, a motnje spanja lahko vodijo celo do resnih zdravstvenih teลพav, so poudarili strokovnjaki.
In koliko spanja priporoฤajo? Dojenฤki do tretjega meseca starosti naj bi spali od 14 do 17 ur na dan, tisti do enega leta pa od 12 do 15. Malฤki od prvega do drugega leta starosti naj bi spali od 11 do 14 ur, predลกolski otroci od 10 do 13, ลกolarji pa od devet do 11. Najstnikom priporoฤajo od osem do deset ur spanja, mlajลกim odraslim (od 18 do 25 let) od sedem do deset, prav tako pa tudi odraslim.
Charles Czeisler, eden od vodilnih v fundaciji, pravi, da se je prviฤ zgodilo, da je kakลกna od strokovnih organizacij razvila model, ki prikazuje, koliko spanja potrebujemo v posameznem ลพivljenjskem obdobju. Pri izraฤunih so upoลกtevali znanstveno literaturo, ki je upoลกtevala povezanost dolลพine spanja z zdravjem in poฤutjem.
Da bo spanec kakovostnejลกi
Model so ustvarili, da bi izboljลกali spalne navade ljudi. Menijo namreฤ, da bo raziskava mnogim pomagala narediti urnike spanja, ki bodo zanje ลกe najbolj primerni. Seveda pa imajo nekateri kljub vsem priporoฤilom ลกe vedno teลพave s spanjem. Tistim svetujejo, naj vztrajajo pri rednem urniku spanja โ tudi ob koncih tedna naj hodijo spat ob enaki uri kot ob drugih dneh. Pred spanjem si omislite sproลกฤen ritual, s katerim odpravite slabe misli in stres (berite knjigo, meditirajte, privoลกฤite si kopel), ฤez dan si poleg zdrave prehrane privoลกฤite nekaj telesnega gibanja, zveฤer pa naj vas ne moti nobena elektronska napravica.
V spalnici naj ne bo prevroฤe, poskrbite pa tudi, da bo v njej ฤim bolj temno, mirno in tiho.
Ne pozabite pa niti, da lahko na slab spanec vplivata tudi alkohol in kofein, medtem ko lahko miren spanec prepreฤi tudi teลพak obrok ali preveฤ zaฤinjena hrana pred spanjem. Tudi kajenje lahko povzroฤi noฤno prebujanje.
ฤe v 15 minutah po odhodu v posteljo ne morete zaspati, raje vstanite in se v posteljo vrnite, ko boste zaspani. Ko se uleลพete, poskuลกajte odmisliti vse, kar se vam je dogajalo ฤez dan, ฤe to ne gre, pa iz misli odลพenite vsaj slabe in negativne stvari. Nenehno pogledovanje na uro lahko prav tako privede do nervoze, zato uro umaknite in zaupajte budilki, ki vas bo zbudila ob pravem ฤasu.