Kakovosten spanec je bistvenega pomena za zdravje in počutje, a ob hitrem življenjskem tempu in ponavljajočih se stresnih situacijah le redko spimo dovolj časa in kakovostno. Po drugi strani pa tudi preveč spanja za človeški organizem ni dobro.
Strokovnjaki iz britanske fundacije za spanje so izračunali, koliko spanca je priporočljivo v različnih življenjskih obdobjih. Povsem pričakovano je namreč, da morajo dojenčki spati dlje kot odrasli, v glavnem pa se priporočljiva količina spanja s starostjo sorazmerno manjša. Seveda je od vsakega posameznika odvisno, koliko spanja v resnici potrebuje za normalno delovanje, a motnje spanja lahko vodijo celo do resnih zdravstvenih težav, so poudarili strokovnjaki.
In koliko spanja priporočajo? Dojenčki do tretjega meseca starosti naj bi spali od 14 do 17 ur na dan, tisti do enega leta pa od 12 do 15. Malčki od prvega do drugega leta starosti naj bi spali od 11 do 14 ur, predšolski otroci od 10 do 13, šolarji pa od devet do 11. Najstnikom priporočajo od osem do deset ur spanja, mlajšim odraslim (od 18 do 25 let) od sedem do deset, prav tako pa tudi odraslim.
Charles Czeisler, eden od vodilnih v fundaciji, pravi, da se je prvič zgodilo, da je kakšna od strokovnih organizacij razvila model, ki prikazuje, koliko spanja potrebujemo v posameznem življenjskem obdobju. Pri izračunih so upoštevali znanstveno literaturo, ki je upoštevala povezanost dolžine spanja z zdravjem in počutjem.
Da bo spanec kakovostnejši
Model so ustvarili, da bi izboljšali spalne navade ljudi. Menijo namreč, da bo raziskava mnogim pomagala narediti urnike spanja, ki bodo zanje še najbolj primerni. Seveda pa imajo nekateri kljub vsem priporočilom še vedno težave s spanjem. Tistim svetujejo, naj vztrajajo pri rednem urniku spanja – tudi ob koncih tedna naj hodijo spat ob enaki uri kot ob drugih dneh. Pred spanjem si omislite sproščen ritual, s katerim odpravite slabe misli in stres (berite knjigo, meditirajte, privoščite si kopel), čez dan si poleg zdrave prehrane privoščite nekaj telesnega gibanja, zvečer pa naj vas ne moti nobena elektronska napravica.
V spalnici naj ne bo prevroče, poskrbite pa tudi, da bo v njej čim bolj temno, mirno in tiho.
Ne pozabite pa niti, da lahko na slab spanec vplivata tudi alkohol in kofein, medtem ko lahko miren spanec prepreči tudi težak obrok ali preveč začinjena hrana pred spanjem. Tudi kajenje lahko povzroči nočno prebujanje.
Če v 15 minutah po odhodu v posteljo ne morete zaspati, raje vstanite in se v posteljo vrnite, ko boste zaspani. Ko se uležete, poskušajte odmisliti vse, kar se vam je dogajalo čez dan, če to ne gre, pa iz misli odženite vsaj slabe in negativne stvari. Nenehno pogledovanje na uro lahko prav tako privede do nervoze, zato uro umaknite in zaupajte budilki, ki vas bo zbudila ob pravem času.
