Prijava
Lepo je slišati, da veliko vegetacijskih vrst, iz katerih pridobivamo zdravilne učinkovine, raste tudi v Sloveniji. Ena takšnih je kočevska bela jelka. Iz njene skorje pridobivajo abigenol, ki pomembno zaščitno deluje na naš organizem in je še posebej pomemben za naše srce in ožilje. V zadnjem času se vse bolj poudarja njegova neprecenljiva vrednost, saj je abigenol med drugim prva in edina popolnoma slovenska naravna učinkovina.
Bogastvo sredi neokrnjenih kočevskih gozdov
O beli jelki, ki je znana tudi kot navadna kočevska jelka ali hoja (Abies alba), se zadnja leta veliko govori in piše. Slovenski raziskovalci so v okviru večletnega raziskovalnega projekta v njeni skorji odkrili učinkovino abigenol – eno največjih koncentracij polifenolov, ki deluje močno antioksidativno. Identificirali so 13 pomembnih spojin, ki pripadajo trem različnim skupinam naravnih polifenolov: lignanom, fenolnim kislinam in flavonoidom. Omenjene tri skupine veljajo za močne antioksidante. Treba je dodati, da je bilo za lignane obenem dokazano tudi protitumorsko delovanje, za flavonoide pa protivnetno.
Obetavne in poglobljene raziskovalne analize so se lotili raziskovalci Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, Instituta Jožef Stefan in Zavoda za transfuzijsko medicino.
Kočevska bela jelka je konkurent celo francoskemu boru!
Člani raziskovalne ekipe, dr. Eva Tavčar Benkovič, dr. Tina Grohar, dr. Dušan Žigon, dr. Urban Švajger, dr. Damjan Janeš, dr. Samo Kreft in dr. Borut Štrukelj, zatrjujejo, da sestava izvlečka iz skorje bele jelke po svojem učinkovanju kar za dvakrat prekaša podobno učinkovino, ki jo v svetu že 80 let pridobivajo iz francoskega obmorskega bora. Ta je poznana po vsem svetu pod imenom pycnogenol in je do nedavnega veljala za enega najmočnejših antioksidantov. Ne čudi torej, da je novo spoznanje glede sestavine v beli jelki osupnilo številne poznavalce in strokovnjake!
Kot pojasnjuje eden od njih, vsebuje drevesna skorja jelke zelo veliko biološko aktivnih polifenolov z manjšo molekulsko maso, ki imajo številne zdravilne učinke za organizem: »Bela jelka iz kočevskih gozdov vsebuje še več zdravilnih polifenolov kot drugi iglavci. Pri razvoju ekstrakcije snovi iz kočevske jelke smo poleg znanstvenih vidikov upoštevali tudi ekološki vidik.«
Naravna zaščita za drevo
Znano je, da se drevesa, ki izraščajo iz gozdnih tal, negativnim vplivom iz okolja ne morejo izogniti, tudi bela jelka ne. Skorja se pogosto poškoduje in je podobna odprti rani, ta pa je občutljiva in dovzetna za okužbe. Drevo zato razvije posebno zaščito v obliki zaščitnih snovi, med katere sodijo polifenoli, smole in eterična olja. Polifenoli zaradi izrednih protimikrobnih in antioksidativnih lastnosti ščitijo drevo pred napadom mikroorganizmov in žuželk. Obenem varujejo lesna tkiva pred številnimi boleznimi, ki jih povzročajo prosti radikali.
Lesna tkiva, kot sta debelni les (beljava, jedrovina, grče) in les vej, se med seboj znatno razlikujejo glede na sestavo in količino polifenolov, ki jih vsebujejo. Po besedah strokovnjakov naj bi se vsebnosti polifenolov v skorji iglavcev navadno gibale med 10 in 20 odstotki, preračunano na suho maso lesa, medtem ko so običajne koncentracije v jedrovini lesnega tkiva precej nižje, od 1 do 2 odstotka. Upravičeno smo lahko torej ponosni, da sredi neokrnjenih kočevskih gozdov raste izjemno dragoceno drevo z najbogatejšim virom antioksidantov, ki ga je mogoče najti v naravi!
Zdravilni učinki – nižji krvni sladkor
Nekateri polifenoli v spojini, ki so jih iz skorje kočevske jelke ekstrahirali raziskovalci, delujejo zaviralno na prebavne encime, ki pretvarjajo ogljikove hidrate v glukozo in zavirajo tvorjenje krvnega sladkorja. To je ključnega pomena predvsem za diabetike. Posledično se v organizmu torej izloča manj inzulina, kar pomeni, da je trebušna slinavka manj obremenjena. V celotni spojini pa vsi polifenoli delujejo sinergijsko in se v medsebojnem delovanju naravno dopolnjujejo. Ob tem velja izpostaviti, da antioksidativno delovanje polifenolov iz skorje bele jelke poteka tudi znotraj celic in ne le med njimi. Druga posebnost je, da omenjeni rastlinski izvleček deluje proti enemu najbolj škodljivih radikalov v telesu, to je hidroksilnemu radikalu.
Srce, ožilje in pozitivni učinek na možgane
Učinkovina abigenol iz skorje bele jelke med drugim spodbuja krvni pretok, znižuje povišan krvni tlak, zavira zlepljanje trombocitov in preprečuje nastajanje krvnih strdkov ter omogoča nemoteno delovanje notranjosti žile. Kot je bilo ugotovljeno v številnih raziskavah, se pomembna sestavina jelkine skorje odlikuje tudi po drugih, nezanemarljivih lastnostih. Zelo koristna je denimo za delovanje možganov in kognitivni razvoj. Spodbuja spomin in učenje, pomnjenje in razmišljanje, aktivira
psihomotorične sposobnosti, omogoča tvorbo novih možganskih/živčnih celic, povečuje krvni pretok v možganih in zavira procese staranja ter predčasnega odmiranja možganskih celic.
Protivnetno delovanje in zaščita pred rakom
Ne samo to, biološko aktivni polifenoli (v prvi vrsti abigenol) iz skorje kočevske jelke zavirajo tudi vnetja živcev ali živčnega sistema, upočasnjujejo razvoj kroničnih obolenj (tudi prehladov in viroz) in omogočajo hitrejšo regeneracijo. Po zadnjih dognanjih naj bi omenjene učinkovine celo zavirale razvoj rakavih celic, razstrupljale predhodnike karcinogenih tvorb in varovale DNK pred oksidacijo.
ZANIMIVOST
Zdravilne moči jelkine skorje so že od nekdaj poznala starodavna ljudstva. Nekateri naši predniki so iz vej bele jelke pripravljali zdravilni čaj. Pri različnih narodih, ki poznajo omenjeno drevo, le-to simbolizira dolgoživost in večno življenje, prinaša zdravje in odganja zle duhove. Ima torej močno simboliko. Poleg tega jelko v marsikaterem domu okrasimo tudi za božične praznike!
