Vsako leto si proti koncu zime prvi vrtičkarji ob sončnih dnevih in toplejših okenskih policah začenjajo pripravljati vrečke semen na kuhinjski mizi. Navdušenje je veliko in marsikdo komaj čaka, da začne novo vrtnarsko sezono. Paprika je med prvimi kandidati za setev, saj ima dolgo rastno dobo in potrebuje več časa kot paradižnik. Prav zato precej, še posebej mlajših vrtičkarjev naredi napako — poseje jo prezgodaj.
Ključni poudarki:
- Paprika posejana februarja zaradi pomanjkanja svetlobe razvije dolga, šibka stebla in po presajanju pogosto več tednov stagnira.
- Pravi čas setve je približno 8–10 tednov pred sajenjem na prosto, sicer sadika preraste lonček in pride v stres.
- Kasneje posejane paprike rastejo v močnejši svetlobi, razvijejo debelejše steblo in po presajanju hitro prehitijo prezgodnje sadike.
Na prvi pogled se zdi logično: prej ko posejemo, večje sadike bomo imeli spomladi. V resnici pa se pogosto zgodi ravno obratno. Prezgodaj sejane paprike so do presajanja utrujene, tanke, občutljive in pogosto po presaditvi zastanejo v rasti. Razlog ni slabo seme ali gnojilo, ampak čas.
Zakaj nas koledar in vreme pogosto zavedeta
Koledarski februar pogosto daje občutek, da pomladna sezona že trka na vrata, vendar razmere za rast še niso primerne. Paprika je toploljubna rastlina, ki potrebuje veliko svetlobe in stabilno temperaturo, sicer rast poteka nepravilno. V notranjih prostorih imamo sicer dovolj toplote, nimamo pa še dovolj svetlobe. Kombinacija tople sobe in kratkih dni povzroči razpotegnjeno rast.
Sadika začne energijo vlagati v višino, ne v debelino stebla. Takšne rastline so videti velike, vendar so v resnici šibke. Ko pride čas presajanja, so že izčrpane, ker so več tednov živele na meji svojih zmožnosti.
Pravilno izhodišče: datum presajanja, ne datum setve
Največja napaka je, da razmišljamo: »Sejem februarja.« Pravilen pristop je obraten: najprej določimo približen datum sajenja na prosto, nato odštejemo tedne razvoja sadike.
Paprika potrebuje približno 8 do 10 tednov od setve do presajanja. V večjem delu Slovenije jo na prosto sadimo približno sredi maja, ko mine nevarnost pozebe in se zemlja ogreje vsaj na 15 °C. To pomeni, da optimalni čas setve pade v sredino ali celo drugo polovico marca, ne februarja.
Razlika dveh tednov se morda zdi majhna, vendar ima velik vpliv. Sadika, posejana prezgodaj, mora predolgo čakati v lončku. Korenine zapolnijo prostor, rast se ustavi in rastlina pride v stresno stanje, iz katerega si dolgo opomore.
Kaj se zgodi s prezgodaj posejanimi paprikami
Ko paprika predolgo raste v notranjih razmerah, začne kazati značilne znake:
Listi postanejo svetlejši, spodnji porumenijo, steblo se tanjša, rast se upočasni. Pogosto začne celo cveteti še preden je pripravljena na presajanje. To se zdi spodbudno, vendar pomeni, da je rastlina prešla v fazo razmnoževanja zaradi stresa.
Po presajanju takšne paprike več tednov mirujejo. Medtem kasneje posejane sadike hitro dohitevajo in pogosto prehitijo zgodnje.
Svetloba je najpomembnejši dejavnik
Veliko vrtičkarjev meni, da je ključ do zgodnje setve dodatno ogrevanje. V resnici je večji problem pomanjkanje svetlobe. Februarja je dan še prekratek in sonce prenizko, da bi rastline dobile dovolj energije za kompaktno rast.
Tudi svetla okenska polica ni dovolj, ker svetloba prihaja le z ene strani. Sadike se zato nagibajo proti oknu in razvijejo šibko strukturo. Dodatna rastlinska luč lahko pomaga, vendar mora biti zelo intenzivna in pravilno nameščena, sicer učinek ni bistven.
Temperatura tal in presajanje
Paprika po presajanju potrebuje toplo zemljo. Če jo presadimo prezgodaj, ko so noči še hladne, rast obstane. Rastlina ne propade, vendar ne raste, kar izniči prednost zgodnje setve. Zato prezgodnja setev pogosto pomeni ravno nasprotno od pričakovanega — pridelek ni zgodnejši, ampak kasnejši.
Kako prepoznati idealno velikost sadike
Pravilno razvita sadika paprike ima:
- čvrsto, nekoliko odebeljeno steblo,
- temno zelene liste,
- višino približno 15 do 25 cm,
- vidno razvit koreninski sistem, vendar ne prepletenega v krogu.
Če sadika preseže to fazo in začne tvoriti popke, še preden jo lahko presadimo, je bila setev prezgodnja.
Razlika med sortami
Zgodnje sorte potrebujejo manj časa kot pozne in debele mesnate paprike. Pri slednjih je še posebej pomembno, da jih ne sejemo prezgodaj, saj hitro prerastejo prostor. Pekoče paprike ali feferoni običajno rastejo počasneje in jih lahko sejemo nekoliko prej, vendar tudi tu velja pravilo svetlobe — brez nje prednost izgine.
Praktično pravilo za domači vrt
Če nimate rastlinjaka ali močne dodatne osvetlitve, je najbolj varno sejati papriko približno dva meseca pred presajanjem na prosto. V večini let to pomeni sredino marca. Vrtičkarji, ki sejejo konec februarja, običajno pridobijo le več dela in slabše sadike, ne pa zgodnejšega pridelka.
Zakaj kasnejša setev pogosto zmaga
Kasneje posejane paprike rastejo v boljših svetlobnih razmerah. Steblo se razvije močnejše, listi so večji in temnejši, rast pa enakomerna. Ko pride čas presajanja, takšne rastline skoraj ne doživijo šoka in hitro nadaljujejo rast. Zato v praksi pogosto opazimo, da marca posejane paprike prehitijo februarske že v prvem mesecu po presajanju.
Vrtnarjenje je pogosto tekma potrpežljivosti, ne hitrosti. Pri papriki to velja še posebej — dva tedna razlike pri setvi lahko odločita med bujno rastjo in sezono počasnega okrevanja.
Preberite tudi:
