Prijava
Ljudje se začnejo nad upočasnjenim metabolizmom pogosto pritoževati že precej zgodaj. Tudi osebe, stare okoli 30, 40 let, nemalokrat obupujejo nad dejstvom, da »ne smejo pojesti praktično ničesar«, saj imajo občutek, da se vsak grižljaj pretvori v maščobne zaloge, številka na tehtnici pa se neusmiljeno povečuje. Toda ali so tovrstne težave resnično posledica naravnega procesa upočasnjevanja metabolizma? Ali se začne naš metabolizem zares upočasnjevati tako zgodaj? Je razlika tako očitna? Študija, ki je bila poleti objavljena v akademskem časopisu Science, priča o tem, da smo pri pripisovanju krivde »upočasnjenemu metabolizmu« pogosto krivični …
Analizirani podatki za osebe, stare od 8 do 95 let
Da bi bili dobljeni rezultati karseda natančni, so raziskovalci uporabili zelo velik vzorec. Baza podatkov, ki je bila uporabljena za analizo, je nastala z združitvijo rezultatov različnih študij. Raziskovalci so tako analizirali dnevno porabo energije pri nekaj več kot 6600 ljudeh, pri čemer je šlo za osebe, ki so bile stare od 8 pa vse do 95 let. Cilj analize je bilo določanje povprečne starosti, pri kateri delovanje metabolizma doseže vrhunec, obenem pa tudi starosti, pri kateri se začne metabolizem običajno občutno upočasnjevati.
Bazalni metabolizem – energija, ki se porablja za osnovne življenjske funkcije
Pomemben del raziskave je bilo določanje t. i. bazalnega metabolizma za vsako osebo posebej. Bazalni metabolizem predstavlja energijo, ki je potrebna za ohranjanje osnovnih življenjskih funkcij (dihanje, prebavljanje hrane itn.). Hkrati pa je bila upoštevana tudi energija, ki se porablja med najosnovnejšimi vsakodnevnimi aktivnostmi, na primer med pomivanjem posode ali hojo po stopnicah. Raziskovalci so si pri teh ocenah pomagali z metodo, ki temelji na analizi urina; hitrost metabolizma je bil ocenjena na podlagi tega, kako hitro so določene molekule zapustile telo.
Metabolizem je najhitrejši v prvih 12 mesecih življenja
Raziskovalci so pričakovali, da bo obdobje pubertete povezano z izrazito pospešitvijo metabolizma – navsezadnje je to obdobje pospešene rasti in številnih sprememb. Tako so bili precej presenečeni, ko so ugotovili, da puberteta nima bistvenega vpliva na hitrost človeškega metabolizma. Ta namreč vrh doseže precej bolj zgodaj, in sicer v prvih 12 mesecih življenja. Če upoštevamo razlike v velikosti in teži, ugotovimo, da je poraba energije pri enoletniku za kar 50 odstotkov hitrejša kot pri odrasli osebi. Po eni strani je to seveda logično, vendar znanstveniki še ne znajo povsem natančno opisati dogajanja v celicah tako majhnih otrok, ki vpliva na izjemno hitrost presnavljanja.
Postopno zmanjševanje hitrosti, po 20. letu pa sledi stabilizacija
Metabolizem se začne nato postopoma upočasnjevati že po prvem letu starosti, vendar pri tem ne gre za drastične upočasnitve. Zmanjševanje hitrosti delovanja metabolizma je relativno počasno in enakomerno. Metabolizem se tako vsako leto upočasni za približno 3 odstotke, nato pa se po 20. letu stabilizira. Te ugotovitve lahko razložijo tudi, zakaj postanejo malčki okoli 2. leta starosti precej bolj »izbirčni«; ne gre torej nujno za izbirčnost v običajnem pomenu besede, ampak preprosto za zmanjševanje potrebe po energiji.
Do 60. leta ostane hitrost metabolizma praktično nespremenjena
Raziskava pa je prinesla še eno veliko presenečenje: ni bilo namreč mogoče zaznati pomembnejših razlik med povprečno hitrostjo delovanja metabolizma pri osebah, ki so sredi dvajsetih, in tistih, ki so sredi petdesetih. V tem obdobju torej ne pride do večjih sprememb. Metabolizem se začne ponovno upočasnjevati šele po 60. letu starosti, vendar je tudi takrat upočasnjevanje zelo postopno – za približno 0,7 odstotka na leto.
