0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

PogovoriKatja Temnik, biodinamična kmetica: Družba z načinom razmišljanja in delovanja drvi v...

Katja Temnik, biodinamična kmetica: Družba z načinom razmišljanja in delovanja drvi v propad

MORDA VAS ZANIMA

Kako je kalilo seme, da sta iz majhnega, ljubiteljsko negovanega zeliščnega vrtička zrasla Zeliščni vrt in kmetija Majnika? Z odhodom v pokoj je mama Majda zaprla vrata kabinetov, kot sta laboratorij in učilnica, in se v celoti posvetila svoji veliki ljubezni – zeliščem. Po izjemno uspešni karieri kapetanke slovenske košarkarske reprezentance, mednarodno uveljavljene športnice pa tudi magistrice politologije se je domov v Žiče vrnila še hči Katja in sta skupaj predano spoznavali biodinamično kmetovanje. A nista ostali le pri zemlji in rastlinah, v središču njunega delovanja je bil človek. Skupaj z njima nastaja skupnost srčnih ljudi, ki vzgaja kali novih kultur za svet, kjer smo in bomo le skrbniki popolnega stvarstva.

- Oglas -

Najprej je bil zeliščni vrt Majnika, kasneje še kmetija. Je ta širitev posledica spontanega razvoja ali zavestne odločitve? Zakaj?

Obojega. Zeliščni vrt Majnika je nastal iz Majdine ljubezni do zdravilnih zelišč in zemlje. Ko sem se aktivno vključila še sama in sva obe nadaljevali s »študijem« biodinamike, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj bomo svojo dejavnost razširili na večje površine in bolj raznovrstno pridelavo hrane. Videli smo namreč, da znamo pridelati dobre rastline, hkrati pa je in še bolj raste naše zavedanje, kaj kultiviranje zemlje v resnici pomeni – gre za temeljno nalogo sodobnega človeka, če želimo ohraniti življenje in razvoj na Zemlji. Pa ne govorim floskul, temveč o globokem spoznanju vloge človeka, ki lahko vodi svet v pogubo, kot prevladujoča miselnost in kmetijska politika danes: v totalno nerodovitnost zemlje z intenzivnim kmetijstvom, kemičnimi škropivi in gnojili, hibridnimi gensko spremenjenimi semeni, droni namesto ljubeče človeške roke, gromozanskimi traktorji in elektroniko namesto človeške prisotnosti in jasne misli. Lahko pa se človek odloči drugače in za naravo ter sebe vodi po poti razvoja življenja v vseh njegovih oblikah: v človeku, živalih in rastlinah, v živih odnosih med ljudmi in odnosih človeka z drugimi živimi bitji.

Na vseh vaših izdelkih je zapisano, da so pridelani ekološko in biodinamično. V čem biodinamika tako pomembno nadgrajuje ekološko kmetovanje? Kje so podobnosti, kje razlike?

- Oglas -

Ekološka pridelava pomeni predvsem omejevanje velikih zablod prevladujočih načinov intenzivnega kmetovanja, kot so ekscesna uporaba mineralnih gnojil in škropiv, ki uničujejo življenje. Vsekakor je ekološka pridelava ogromen korak naprej od tega konvencionalnega kmetijstva. To, česar ekološka pridelava – in niti noben drug način, npr. permakultura – ne vsebuje, je razvojni faktor. Torej, ljudje so pred 10.000 leti za svojo fizično-duševno-duhovno konstitucijo potrebovali drugačno hrano, kot jo potrebujemo danes. V prihodnosti bomo spet potrebovali drugačno hrano – takšno, ki bo vsebovala predvsem eterične, življenjske sile. In te razvijamo z biodinamično pridelavo, medtem ko jih kemično in gensko kmetijstvo, ki se je uveljavilo v zadnjih 100 letih, z vso silo uničuje.  

Zeliscni vrt Majnika

Zakaj prav zelišča in ne npr. žita?

Ker so zelišča Majdina največja ljubezen, smo imeli z njimi največ izkušenj, pri njihovi pridelavi pa smo odvisni samo od sebe. Poleg tega lahko z zelišči že v zelo majhni količini pomembno vplivamo na izboljšanje jedi, ki smo si jo pripravili, ali pa na naše zdravje (s čaji in drugimi zeliščnimi pripravki). Od kar imamo večje površine, cca. 6 hektarjev, počasi nastaja bolj izpopolnjena kmetija, kjer poleg več hektarjev zelišč rastejo tudi lešniki, stare sorte visokodebelnih jablan, jagodičevje … Majda je pred leti veliko časa namenila tudi vzgoji starih vrst žit in iz nekaj klasov, ki ji jih je poslala Meta Vrhunc, vzgojila za mini njive enozrnice, durum, piro, črno piro z resami ipd. Vendar se je kasneje pojavil problem z žetjem, ker upravljalci kombajnov niso imeli časa (in interesa), da bi prišli požet tako male površine. Žetje na roke pa celoten proces sušenja, luščenja, čiščenja ipd. časovno zelo podaljša in zaenkrat smo pridelavo žit opustili. Je pa naša velika želja, da bi jo kmalu ponovno vključili.

Kakšna je kultura pitja čaja v Sloveniji? Kaj bi morali vedeti, znati in poznati, ko odmerjeno vsebino ene od zeliščnih čajnih mešanic Majnika prelijemo z vrelo vodo?

V Sloveniji popijemo veliko čaja, ne jemljemo pa tega kot nek obred, tako kot npr. v angleško govorečih deželah. Za večino mešanic Majnika velja, da najbolj poln okus in zdravilen učinek dobimo, če damo žličko čaja že v hladno vodo ter ugasnemo, tik preden zavre. Ne sme prevreti! Nato pustimo pokrito še 10 minut in precedimo. V navodilih sicer napišemo, da se naredi poparek, ker ljudje običajno ne stojijo pri čaju in voda vre, prevrevanje čaja pa ni dobro, v tem primeru je bolje, da ga prelijemo z vrelo vodo.

- Oglas -

Je dobro počutje vse, kar je pri nas uradno dovoljeno zapisati o delovanju, učinkih čajnih mešanic na tistega, ki jih uživa?

Žal ja. Agresivna farmacevtska industrija je dosegla, da lahko samo oni sodijo o tem, zakaj je določena zdravilna rastlina dobra. Da se razumemo, v določenih primerih je to povsem upravičeno, ker potrebujemo (strokovno) znanje o učinkovinah. Gotovo pa to ne bi smelo veljati za rastline, ki se v ljudski rabi uporabljajo že tisočletja z določenim preizkušenim delovanjem. Za te bi moralo biti dovoljeno, da bi lahko na embalažo zapisali njihovo zdravilno učinkovanje.

V čem se vaša ekološka zeliščna sol razlikuje od drugih podobnih, pridelanih v Sloveniji?

Predvsem po svoji univerzalnosti – ker vsebuje tako veliko različnih zelišč in zelenih delov zelenjave (19), jo lahko uporabljamo za vse slane jedi, pri katerih uporabljamo sol (zelenjava, meso, ribe, omake, juhe, namazi …) – in dosegli bomo, da je jed veliko okusnejša v tistem svojem prvinskem okusu. Čeprav druge zeliščne soli na trgu običajno vsebujejo večji odstotek zelišč, pa je njihov učinek ta, da imajo potem vse jedi od mesa do zelenjave enak oz. zelo podoben okus. Nam kakovost lastne pridelave omogoča, da uporabljamo manjši delež zelišč, ampak je ta veliko bolj raznovrsten.

delavnica na zeliščnem vrtu Majnika

V času od jeseni do spomladi kalite kalčke. Katere vrste in kako obogatijo naše obroke?

Danes kalimo predvsem alfalfa, brokoli, redkev, rdeče zelje, rdečo redkev, lan, proso, stročnice. Kalčki so izjemen vir hranilnih snovi, mineralov, vitaminov in encimov. So izvrstna preventiva pred raznimi prehladi, gripami in podobnimi obolenji. Ker so v njih sestavine razgrajene na svoje osnovne enote (npr. beljakovine na aminokisline), so lažje prebavljivi, pospešujejo prebavo in absorpcijo hrane, hkrati pa pomagajo pri obnovi celic našega telesa. Uživamo jih surove, najpogosteje kot dodatek k solatam, sendvičem, raznim prigrizkom. Priporočamo jih predvsem v hladnejših obdobjih leta, ko ni na voljo dovolj kakovostne sveže zelenjave.

Ko je Majda pred 20 leti začela gojiti kalčke, je kalila vse živo, od čebule, triplata, žit do vseh zelenih kalčkov. Danes žal te raznovrstnosti ne zmoremo več.

V svoji ponudbi imate tudi hidrolate. Za rabo v kozmetiki ali še kako drugače?

Hidrolat je kondenzirana para, ki je pri prehodu skozi rastlino nase vezala učinkovine rastline, ki jo destiliramo, pri čemer so najpomembnejša eterična olja, ki ostanejo v tej »rožni vodi«, kot se hidrolati tudi imenujejo. Ker pa so ta eterična olja v tako blagi obliki, je uporaba hidrolatov veliko bolj vsestranska od uporabe samih eteričnih olj. Poleg kozmetične rabe lahko npr. hidrolat sladkega pelina uporabljamo tudi notranje – proti črevesnim težavam in za odpornost. Melisin hidrolat je izjemno učinkovit pri kožnih srbečicah in virusu herpesa, v inhalaciji vroče kopeli pa za čiščenje sinusov. Lovorov hidrolat čisti in uravnava limfni sistem, pospešuje cirkulacijo, deluje protivnetno.

Kje vse je mogoče kupiti vaše izdelke?

Prav kmalu bo na voljo spletna prodaja, drugače pa v trgovinah z ekološko hrano po Sloveniji, kalčke in zeliščno sol pa tudi v hipermarketih Mercator.

Kako je biti kmetica v Sloveniji?

Zelo zahtevno vprašanje, ker nas je kmetic več vrst. Običajno imajo ženske na kmetiji na videz postransko vlogo, čeprav opravijo večino »nevidnega« dela in omogočajo, da kmetije sploh živijo. Te izjemno pridne, tihe ženske, ki ne iščejo nobene medijske pozornosti, so tudi zaslužne, da danes še imamo kmetije v pravem pomenu besede – kjer si hrano pridelajo na svoji kmetiji. Večina kmetov velikih kmetij z intenzivno pridelavo namreč hrano kupuje v supermarketih.

Sodobne kmetice, med katere spadam tudi sama, pa smo veliko bolj podjetne, neodvisne od moških, večinoma se ukvarjamo s pridelavo, ki je veliko bolj prijazna naravi. Zaradi velike količine dela – od dela na zemlji do papirjev, trženja, prodaje in dostave smo precej obremenjene. Ampak ta raznovrstnost nam hkrati omogoča, da je naše delovno mesto veliko bolj zdravo, razgibano in zanimivo.

Pogosto se v medijih izpostavite v kritičnem reflektiranju skrb vzbujajočih podnebnih razmer, okolijske problematike in globalne prehrambne politike. Kako vidite svet, v katerem živimo?

Družba s tem načinom razmišljanja in delovanja drvi v propad. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je naša civilizacija na višku, je ravno obratno, propada. Na višku je razvoj tehnike, elektronike, mrtvega materializma; življenje v vseh svojih oblikah pa pospešeno upada. Nimam upanja, da bi se lahko ta civilizacija preobrazila v boljšo, ker so udobje, lenoba in požrešnost prevzeli popolno oblast nad posamezniki in družbo kot takšno. Se je pa znotraj vsake propadajoče civilizacije rojevala kal za naslednjo civilizacijo, in tako vidim svet tudi danes. V tej poplavi norosti strahu in zatiranja človeka se v zelo majhnih krogih, predvsem pa v posameznikih, prebuja novo mišljenje, nova kultura. Ampak, kot pravi Rudolf Steiner, utemeljitelj duhovne znanosti in biodinamike: »Mi smo pripravljavci pripravljavcev nove kulture. Tako da, pot je še dolga in bo zelo zahtevna, ampak nekdo mora začeti.«

Katja Temnik Majnika

Okolijski aktivist in kmet Uroš Macerl je nedavno v oddaji Tarča RTV Slovenija izjavil, da slovenska kmetijska politika že dolgo ne dela na samooskrbi. »Moramo se odločiti, ali bomo imeli kmetijsko politiko, ki bo računala na globalni trg, ali na slovenskega kmeta.«

Bojim se, da so se ljudje, ki vodijo našo kmetijsko politiko, že zdavnaj odločili, da bodo slepo sledili igri velikih igralcev, ki so slovenskega kmeta in družbo naredili popolnoma odvisno od njihovih interesov. Ker lahko že leta opazujem, kako vodilni ljudje aktivno sodelujejo v procesu vedno večje odvisnosti kmeta in se na vse kriplje upirajo preobrazbi v ekološko pridelavo – za katero je Slovenija idealna – nimam nobenega upanja, da bi bili ljudje v slovenski politiki sposobni spoznati, da uničujejo našo prihodnost na celi črti. Žal ne zmorejo. Težko si namreč predstavljam, da bi bili tako pokvarjeni, da bi zavestno pehali kmeta in državo v totalno odvisnost od multinacionalk, ki so naše kmete spravile v kot: vsako leto morajo kupiti semena.

Ker so ta semena umetna hibridna tvorba, so neprilagojena vremenskim pogojem ter potrebujejo umetna gnojila in kemična škropiva, ki jih prodaja isto podjetje, kot je kmetu prodalo seme. Ker je takšen pridelek nizke kakovosti, dobi kmet zanj mizerno plačilo, poleg tega ima doma bolne živali, za katere mora plačevati veterinarja in kupovati zdravila, ki jih spet prodaja isto podjetje. Ker s tako hrano slabi tudi njegovo zdravje, mora v lekarno, kjer dobi zdravila od istega podjetja. In nato se naslednje leto cikel ponovi, le zemlja je vse manj rodovitna, biodiverziteta drastično upada, živali na kmetiji so vedno bolj bolne, kmet vedno bolj izmučen … Kakšen človek, ki je na položaju, da odloča o vseh teh usodah, o usodi naroda, bi to delal namenoma?

Prošnja »Kuge, lakote in vojske reši nas, o Gospod!«, znana iz prve svetovne vojne, postaja danes v času virusa covid-19, vojne v Ukrajini ter bližajoče se gospodarske krize ponovno vse aktualnejša. Kaj lahko stori vsak posameznik?

Zaenkrat v Sloveniji še zelo veliko. Negujte svoj vrt, visoke grede, dobite naša tradicionalna semena, ki že stoletja kalijo in uspevajo pri nas. Vzgojite si svojo zelenjavo – delo na zemlji vam bo pomagalo prenašati vsakdanji stres, vam prineslo veliko veselja, dober, kakovosten pridelek, osnovno hrano. Zasadite si osnovna zdravilna zelišča: kamilico, žajbelj, rman, regrat, koprivo, baldrijan, timijan, dobro misel, meto, meliso … Naučite se kaliti kalčke. Poiščite kmete, ki pridelujejo ekološko, biodinamično, spoznajte jih, kako pridelujejo, in kupujte neposredno od njih. Pri nas, pri takšne vrste kmetih, se cene hrane niso zvišale, ker smo skoraj popolnoma neodvisni od tujih trgov.

Učenje na zeliščnem vrtu Majnika

Na kmetiji oziroma zeliščnem vrtu Majnika pripravljate številne delavnice, predavanja, organizirane oglede ipd. Lani poleti pa ste v Žički kartuziji, kjer imate v najemu manjši zeliščni vrt, pripravili meditativno delavnico Svetloba tišine. Kaj je za vas duhovnost?

Zame duhovnost ni nekaj mističnega tam zgoraj, temveč je duh, prisoten v vsem, kar je in kar obstaja, tudi v materiji. Ker pa smo ljudje danes materialistična bitja, moramo tega duha ponovno odkriti in ugotoviti, kako deluje. Vendar ne na nek sanjski način, temveč z jasno prezentno miselnostjo, spoznavanjem sveta. Človeku danes ni dovolj verjeti v duha, danes človek želi duha razumeti. In to je resnično mogoče – utemeljitelj antropozofije dr. Rudolf Steiner je to dokazal in s svojimi knjigami in predavanji dal možnost, da vsak posameznik najde to pot od materije k duhu.

Vsak, ki želi, lahko spoznavno odkriva, kako deluje duh v njem samem in v svetu. Problem je, da nimamo te »študijske« kondicije in nismo pripravljeni vlagati svojega časa in napora v to. Želeli bi, da bi se nam neko razsvetljenje kar zgodilo. Pa ne gre tako – to ni stvar trenutka, je stvar življenja. Tako kot si moramo vedno znova prizadevati, da ohranjamo zdravje, tako si moramo vedno znova prizadevati, da odkrivamo temeljne duhovne zakonitosti, po katerih deluje svet. Ni lahko, je pa edino, kar lahko da resnični smisel našemu tuzemskemu bivanju.

.

NAJNOVEJŠE