Vsako leto konec septembra obeležujemo svetovni dan srca, s katerim strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo na pomen srčno-žilnega zdravja. Letos je glavno sporočilo jasno: kar 80 odstotkov prezgodnjih smrti zaradi srčno-žilnih bolezni bi lahko preprečili, če bi ljudje pravočasno poskrbeli za zdrav življenjski slog in nadzor nad tveganji.
Srce: naš vsakodnevni motor
Naše srce v povprečju utripa kar 100.000-krat na dan in vsak utrip pošlje v obtok med 60 in 100 mililitrov krvi. To pomeni, da dnevno prečrpa več kot 7200 litrov krvi, kar omogoča pravilno delovanje vseh organov in sistemov v telesu.
A kljub svoji moči je srce občutljiv organ. Dolgotrajni stres, premalo spanja, nezdrava prehrana, pomanjkanje gibanja, povišan krvni tlak, debelost in sladkorna bolezen so najpogostejši dejavniki tveganja, je na novinarski konferenci poudaril dr. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja.
Rešitev? Ni zapletena: zdrav življenjski slog, več gibanja, zdrava prehrana, obvladovanje stresa in kakovosten spanec.
Srčno popuščanje: tiha epidemija po 65. letu
Po besedah kardiologinje dr. Tjaše Vižintin Cuderman iz ZD Domžale srčno popuščanje prizadene kar 11 odstotkov vseh prebivalcev, starejših od 65 let. Letno je zaradi te bolezni v Sloveniji hospitaliziranih okoli 6000 ljudi.
Srčno popuščanje pomeni, da srce ne zmore več učinkovito črpati krvi. Bolniki se soočajo z zmanjšano telesno zmogljivostjo, slabšo kakovostjo življenja in pogostimi hospitalizacijami. Čeprav je to najpogostejša kronična nenalezljiva bolezen, so možnosti zdravljenja pri nas dobre – pod pogojem, da je bolezen pravočasno prepoznana.
Napredovale oblike srčnega popuščanja so resne – v petih letih po diagnozi umre vsak drugi bolnik.
Srce vpliva na druge organe – in obratno
Ko srce začne popuščati, trpijo tudi drugi organi. Pri skoraj polovici bolnikov pride do okvare ledvic, v težjih primerih pa tudi do okvar jeter zaradi zastajanja tekočine v telesu.
Vzroki za srčno popuščanje so številni: koronarna bolezen, visok krvni tlak, okvara zaklopk, aritmije, sladkorna bolezen, debelost in druge bolezni. Z zgodnjo diagnostiko in ustreznim zdravljenjem teh stanj lahko močno zmanjšamo tveganje.
Začne se že v otroštvu – zakaj je preventiva ključna
Kot opozarja dr. Urh Grošelj s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, izvor srčno-žilnih bolezni pogosto sega že v otroštvo ali celo v prenatalno obdobje. Določene genetske predispozicije, motnje v presnovi in zgodnja hipertenzija so dejavniki, ki lahko oblikujejo tveganje za srčno-žilne bolezni v odrasli dobi.
Pri otrocih lahko že zgodaj odkrijemo družinsko hiperholesterolemijo, inzulinsko rezistenco ali dislipidemijo, kar omogoča pravočasne spremembe življenjskega sloga in po potrebi tudi zgodnje zdravljenje.
Geslo letošnjega svetovnega dneva srca: Vsak utrip šteje
Društvo za zdravje srca in ožilja ob letošnjem svetovnem dnevu srca pripravlja različne dogodke pod geslom Vsak utrip šteje. Glavni cilj je spodbuditi posameznike, da prevzamejo odgovornost za svoje zdravje – z vsakodnevnimi odločitvami, ki dolgoročno rešujejo življenja.
Ne pozabimo: srce je naš metronom, ki bije neprestano od rojstva do smrti – zasluži si, da zanj skrbimo vsak dan.
Preberite še:
- Daničina zgodba: Kako je ustavila popuščanje srca?
- Bolezni srca: Katerih opozorilnih znakov ne smete prezreti?
