Kako poteka sanacija gozdov po lanskem žledolomu?

    Kmalu bo minilo eno leto od najhujše katastrofe slovenskih gozdov: v žledolomu, ki je zajel večji del države, se je tako ali drugače poškodovalo kar devet kubičnih milijonov lesa, od tega ena tretjina iglavcev in dve tretjini listavcev.

    Zavod za gozdove Slovenija (ZGS) je zbral podatke s terena, ki so potrebni za analizo in nadaljnjo sanacijo gozdov. Do sredine decembra je bilo po njihovih podatkih spravljenih 57 odstotkov poškodovanih iglavcev (1,8 milijona kubičnih metrov lesne mase), 25 odstotkov listavcev (1,5 milijona kubičnih metrov lesne mase), od vse lesne mase pa približno 36 odstotkov (3,3 milijona kubičnih metrov lesne mase).

    zled-zledolom

    Sanacija sicer poteka, kot je načrtovano, a sta posek in opravila dlje časa ovirala slabo vreme in velika razmočenost terena. Očistili so že skoraj vse gozdne ceste, ki pa so zaradi izvoza lesa precej obremenjene, očiščenih pa je tudi 85 odstotkov gozdnih vlak. Zgradili so okoli 192 kilometrov novih in rekonstruirali 72 kilometrov gozdnih vlak, ki jih bo predvidoma financiral Program razvoja podeželja.

    To zimo želijo izvesti sanitarno sečnjo iglavcev (zlati tistih, ki so jih že napadli podlubniki) in nujna varstvena dela v gozdovih. Sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu bo predvidoma v večji meri končana do pomladi, a lahko morebitno pogosto deževje in obilne snežne padavine ta načrt prestavijo v letošnje poletje.

    Obnova gozdov: naravno pomlajevanje in sajenje sadik

    V zadnji fazi sanacije sledi proces obnove gozdov. Ti bodo večinoma sofinancirani iz predvidenih sistemskih sredstev, zlasti iz Programa razvoja podeželja 2014–2020. K obnovi gozdov bodo intenzivneje pristopili s koncem marca, ko se začne vegetacijsko obdobje. Obnoviti bo treba približno 14.000 hektarov gozdov, pri čemer bodo izkoristili naravne procese pomlajevanje, ponekod pa bodo gozdovom pomagali s sajenjem sadik gozdnega drevja. Za to bo zavod za gozdove namenil približno 2,5 milijona sadik gozdnega drevja, so pa k obnovi že pripomogle tudi akcije sajenja sadik, ki so jih izvedli lani.

    PREBERITE TUDI:  Se lahko v dobro narave odpovemo polovici planeta?

    Lahko žledolom spet udari?

    Kot pravijo na zavodu za gozdove, nas je na nevarnost ponovnega žledenja v letošnji zimi opomnil pojav žleda v začetku decembra, a večjih poškodb v gozdovih takrat ni bilo. Od takrat do zdaj se žled v večji meri ni pojavil, se pa ob primerni vremenski situaciji seveda lahko.

    Več o novicah s terena in obsežnosti škode si lahko preberete tukaj.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte