Paradižnik uživamo svež, pečen, kuhan, vložen … V nekaterih receptih pa je zaželen brez kožice, saj ta med kuhanjem postane žilava, se zvija in pokvari teksturo jedi. Ko pripravljamo paradižnikovo mezgo, omako za testenine, juho, kečap ali paradižnike za vlaganje, je lupljenje skoraj nujno. A kdo se ni že znašel pred goro paradižnikov in si mislil: »Kako naj vse to olupim, ne da bi porabil pol dneva?« Obstaja preprost trik, ki vam bo prihranil čas in živce.
Klasičen problem: zakaj je paradižnik težko lupiti?
Kožica paradižnika je tanka, a čvrsta in se tesno drži mesa. Poskus ročnega lupljenja z nožem je zamuden, odstrani pa tudi dragocen mesnati del. Poleg tega so paradižniki različne zrelosti – pri trdih koža drži še bolj, pri mehkih pa se meso hitro zmečka. Zato so kuharji skozi čas razvili trike, ki kožo zmehčajo in ločijo od mesa brez napora.
Najboljši trik: blanširanje
Blanširanje je najpogosteje uporabljen in najlažji način, da paradižnike olupimo brez izgube mesa. Gre za kratek postopek potapljanja v vročo vodo in takojšnje hlajenje.
Kako blanširamo paradižnike?
- Paradižnike operemo in na spodnji strani rahlo zarežemo v obliki križca.
- V velikem loncu zavremo vodo.
- Paradižnike za 20–40 sekund potopimo v vrelo vodo.
- Takoj jih prestavimo v ledeno mrzlo vodo (ali pod curek mrzle vode).
- Koža se začne dvigovati in jo enostavno potegnemo dol z rokami.
Zakaj deluje?
Toplota zmehča kožo in razrahlja vez z mesom, mrzla voda pa šokira paradižnik, da se koža loči skoraj sama.
Alternative blanširanju
Pečica ali žar
Paradižnike lahko damo v pečico na visoko temperaturo (200 °C) za 10–15 minut, dokler koža ne poči. Podobno deluje žar ali plinski gorilnik, kjer paradižnik rahlo opečemo. Koža se odlušči, paradižnik pa dobi rahlo dimljen okus.
Mikrovalovna pečica
Če pripravljamo manjšo količino, paradižnik položimo v mikrovalovno posodo, pokrijemo in segrevamo 30–60 sekund. Koža se hitro zmehča in jo zlahka odstranimo.
Zamrzovanje
Zanimiva metoda je tudi zamrzovanje. Paradižnike zamrznemo, nato jih damo v toplo vodo. Zaradi temperaturne razlike koža poči in jo enostavno olupimo. Ta trik pride prav, ko imamo na vrtu preveč paradižnikov in jih želimo shraniti za kasneje.
Kdaj paradižnika ne lupimo?
Če paradižnik uporabljamo za solato, sendvič ali svež prigrizek, lupina ni moteča. Vsebuje celo veliko vlaknin, antioksidantov in barvil (likopen), ki so koristni za zdravje. Lupljenje priporočamo predvsem takrat, ko pripravljamo jedi, kjer želimo gladko, žametno teksturo.
Praktični nasveti
- Za blanširanje uporabljajmo zrele, a čvrste paradižnike. Mehki se med kuhanjem prehitro razpadejo.
- Nož za zareze naj bo oster, da kožo prereže brez poškodbe mesa.
- Če pripravljamo večjo količino, delajmo v serijah – nikoli ne dajmo preveč paradižnikov v vodo naenkrat, saj se temperatura prehitro zniža.
- Po lupljenju paradižnike lahko narežemo, spasiramo ali pripravimo za vlaganje.
Zakaj je domači sok ali mezga iz olupljenih paradižnikov boljši?
Olupljeni paradižniki dajo gladko omako brez kožic, ki se sicer lepijo na žlico ali ostanejo v kozarcu. Poleg tega se okus jedi bolj poveže, saj koža ne ovira sproščanja sokov med kuhanjem. Zato so profesionalni kuharji enotni – za omake, mezge in juhe je lupljenje nepogrešljivo.
Še več o paradižnikih:
- Tako naredimo najboljšo paradižnikovo mezgo, ki zdrži do naslednje sezone
- Domača paradižnikova mezga brez konzervansov, ki bo postala vaša najljubša
- Kako pobrati semena paradižnika in jih shraniti za naslednje leto
