Haskap jagoda, pri nas znana tudi kot sibirska borovnica, je v zadnjih letih navdušila številne vrtnarje. Njene temno modre, podolgovate jagode zorijo med prvimi, že konec maja ali v začetku junija, ko se druge jagodičaste rastline šele prebujajo. Poleg zgodnosti navdušuje z izjemno odpornostjo na mraz, saj prenese temperature tudi do –40 °C. Jagode so polne antioksidantov, vitaminov in mineralov, zaradi česar jo mnogi imenujejo kar »super sadež«.
Haskap jagode so izjemna rastlina, ki jo je vredno imeti na vrtu. Je nezahtevna, odporna proti mrazu in boleznim ter zelo dolgoživa. Najboljši čas za sajenje je zgodaj spomladi ali jeseni, ključ pa je v pravilni pripravi tal in sajenju vsaj dveh sort za boljši pridelek. Če rastlini namenimo sončno lego, dovolj prostora in osnovno nego, nas bo nagradila z obilico zdravih, zgodnjih in okusnih plodov.
A da bi bila rastlina res rodovitna in dolgoživa, je pomembno, da poznamo pravi čas in način sajenja. Napačna izbira termina ali neustrezna priprava tal lahko močno vplivata na njen razvoj in pridelek.
Kdaj je pravi čas za sajenje haskap jagod?
Najboljši čas za sajenje sadik haskap jagode je odvisen od tega, ali gre za sadiko z golimi koreninami ali za sadiko v loncu.
- Spomladanska saditev: marec in april sta idealna meseca, ko zemlja odmrzne in se nekoliko segreje. Spomladansko sajenje omogoča, da se rastline dobro ukoreninijo pred poletno vročino.
- Jesenska saditev: od sredine septembra do začetka novembra je prav tako zelo primerna. Rastline imajo še dovolj časa, da razvijejo korenine, hkrati pa jih hladnejše vreme ne obremenjuje. Jesensko sajenje je priporočljivo predvsem za sadike v loncih.
Pomembno je, da se izognemo sajenju v obdobjih, ko je zemlja preveč razmočena ali premrznjena.
Kje sadimo haskap jagode?
Haskap najbolje uspeva na sončnih ali polsenčnih legah. Čeprav je odporna rastlina, bo na soncu rodila obilneje in bodo plodovi slajši.
- Tla: najbolje ji ustrezajo rahla, dobro odcedna tla z nevtralnim do rahlo kislim pH (5,5–7).
- Vlaga: ne mara stoječe vode, zato se je treba izogibati težkim glinenim tlom brez drenaže.
- Veter: ker cveti zelo zgodaj (že marca), jo je dobro posaditi na mesto, kjer je zaščitena pred mrzlimi vetrovi.
Kako pravilno posadimo sadike?
Priprava tal
Pred sajenjem zemljo dobro prerahljamo, odstranimo plevel in dodamo kompost ali dobro uležan hlevski gnoj. To bo zagotovilo hranilno bogato podlago za mlade korenine.
Sadilna jama
- Izkopljemo luknjo globoko približno 40 cm in široko 40–50 cm.
- Na dno damo nekaj komposta in po potrebi drenažni sloj (gramoz, pesek), če so tla težja.
Sajenje sadike
- Sadiko postavimo v jamo tako, da je saditvena globina enaka kot v loncu oziroma rahlo globlje (2–3 cm).
- Korenine nežno razporedimo.
- Zasujemo z zemljo, rahlo potlačimo in dobro zalijemo.
Razdalja med sadikami
Haskap jagode so grmovnice, ki zrastejo do 1,5–2 m v višino in širino. Zato jih sadimo na razdaljo 1,5–2 m. Za večji pridelek je priporočljivo posaditi vsaj dve različni sorti, saj se bolje oprašujejo med seboj.
Prva nega po sajenju
- Zalivanje: redno zalivamo, dokler se sadike dobro ne ukoreninijo. Kasneje je rastlina precej odporna na sušo, a ob dolgotrajni suši zalivanje poveča pridelek.
- Mulčenje: tla okoli rastline prekrijemo s slamo, lesnimi sekanci ali travo. To ohranja vlago, preprečuje rast plevela in izboljša strukturo tal.
- Gnojenje: v prvih dveh letih ni potrebno veliko dodatnega gnojenja, dovolj je kompost. Kasneje spomladi lahko dodamo organsko gnojilo za jagodičje.
Kako raste in rodi?
Haskap jagoda ali sibirska borovnica začne roditi že zelo zgodaj, pogosto že leto po sajenju. V polni rodnosti pa je od 3. do 5. leta. Pridelek na grm lahko doseže 3–5 kg, v idealnih pogojih tudi več. Življenjska doba grma je dolga – ob dobri negi lahko rodi tudi 30 let ali več.
Obrezovanje
Prvih nekaj let grma ne obrezujemo, le odstranjujemo poškodovane ali suhe veje. Po petem letu pa vsako pomlad odstranimo nekaj najstarejših poganjkov, da pomladimo rastlino. Obrezovanje spodbuja zračen in svetel grm, kar poveča kakovost plodov.
Najpogostejše napake pri sajenju haskap jagode
- Sajenje preblizu skupaj – grmi potrebujejo prostor.
- Slaba drenaža – stoječa voda lahko povzroči gnitje korenin.
- Napačen čas sajenja – prepozno jeseni ali prezgodaj spomladi, ko so tla še zmrznjena.
- Samo ena sorta – brez navzkrižnega opraševanja je pridelek manjši.
Zdravstvene koristi haskap jagode
Jagode niso le okusne, ampak tudi zelo zdrave. Vsebujejo:
- visoko koncentracijo antocianinov, močnih antioksidantov
- veliko vitamina C in vitamina A
- minerale, kot so kalij, kalcij in magnezij
- vlaknine za zdravo prebavo
Redno uživanje haskap jagod podpira imunski sistem, izboljšuje delovanje srca in ožilja ter ščiti pred oksidativnim stresom.
Preberite še:
- Ameriške borovnice: Ne pozabite jim dodati te sestavine za več okusnih plodov
- Preprost naravni trik, s katerim bodo potaknjenci ukoreninili hitreje
