DomovRubrikeZanimivostiKaj se skriva v smetnjakih Slovencev?

Kaj se skriva v smetnjakih Slovencev?

Za mladega Gorenjca Uroลกa Robiฤa bi lahko dejali, da je vse prej kot tipiฤni predstavnik mlajลกe generacije. Diplomirani inลพenir gozdarstva, ki je za svojo diplomsko nalogo prejel celo Preลกernovo nagrado, zaposlitve s svojega podroฤja po konฤanem ลกtudiju ni dobil, zato je za delo zaprosil v podjetju Komunala Kranjska Gora, kjer danes opravlja delo smetarja. Vsakodnevno sreฤevanje z odpadki mu je omogoฤilo vpogled v naลกe navade, predvsem glede loฤevanja, kar ga je navdahnilo tudi v ustvarjalnem smislu. Pred letom dni se je namreฤ lotil snemanja igrano-dokumentarnega filma o plastiki, s katerim ลพeli pripomoฤi k premiku zastarele miselnosti o smeteh, odpreti nove ideje glede izrabe odpadkov kot vir energije in spodbuditi k bolj vestnemu loฤevanju.

Uroลก Robiฤ

Po izobrazbi ste diplomirani inลพenir gozdarstva, za diplomsko nalogo ste prejeli celo Preลกernovo nagrado. Kako to, da ste se odloฤili za poklic, ki ga opravljate danes?
Po diplomi in prejetju Preลกernove nagrade sem bil prepriฤan, da bom dobil zaposlitev v svoji stroki. Realnost je bila malce drugaฤna. Prijavljal sem se na razpise za prosta delovna mesta na podroฤju gozdarstva, okoljevarstva ali ฤesar koli v povezavi z naravo in okoljem. Hodil sem na razgovore, ki niso bili uspeลกni. Zaฤel sem se ลกe dodatno izobraลพevati, samoplaฤniลกko sem opravil razliฤne teฤaje in izpopolnjevanja z namenom, da bi pridobil veฤ znanj. Spoznal sem, da je bila veฤina delovnih mest ลพe rezervirana za druge, celo za take, ki so imeli niลพjo izobrazbo od moje ali pa so bili preprosto v sorodu s kom iz podjetij. Opravil sem tudi preizkus znanja za vodenje in odloฤanje o prekrลกkovnem postopku, v mislih sem imel opraviti tudi izpit o upravnem postopku, a sem si rekel, da nima smisla, ker bo tako ali tako sluลพbo dobil nekdo drug.

Zaprosil sem ลกe na Komunali Kranjska Gora, ki je blizu kraja, kjer ลพivim. Tam so mi razloลพili, da me lahko zaposlijo kot popisovalca vodomerov. Povedali so mi, da ne bom plaฤan glede na stopnjo izobrazbe, ampak za delo, ki ga bom opravljal. Zaฤel sem popisovati vodomere, zraven pa sem delal ลกe ostala dela, kot so mi naroฤili. Ker je bil ravno takrat sodelavec smetar na daljลกi bolniลกki, sem ga nadomeลกฤal.

Tam sem spoznal delo smetarja, to poฤel kar nekaj ฤasa, na 14 dni pa sem popisoval vodomere v celi obฤini. Ker mi diploma ni veliko pomagala, sem samoplaฤniลกko opravil ลกe izpit C kategorije, tako da zdaj opravljam delo voznika smetarskega vozila, priloลพnostno pa z veseljem ยปsurfamยซ na smetarskem tovornjaku.

Uroลก Robiฤ

Ko govorimo o loฤevanju odpadkov, ste v stiku z naลกimi navadami. Kakลกni smo po vaลกem mnenju Slovenci, ko gre za loฤevanje odpadkov?
Glede na to, da je Slovenija, kar se tiฤe loฤevanja, v samem vrhu evropskih drลพav, so se pri meni pojavili dvomi, ker tega nisem opazil v taki meri. Najveฤji problem predstavljajo veฤstanovanjski objekti. Veฤina stanovalcev vestno loฤuje, ostali pa ne, s ฤimer se razvrednoti delo prvih. Prav tako v obฤinah niso poenoteni sistemi zbiranja in barve zabojnikov, kar povzoฤa dodatno zmedenost ljudi. Tudi vsa plastika, ki se zbere v zabojnikih za plastiฤno embalaลพo, ni primerna za reciklaลพo, hkrati pa se v teh zabojnikih pojavljajo tudi bioloลกki odpadki, papir in tekstil. Recimo, da se stanje izboljลกuje, saj so nekatere obฤine lep zgled loฤevanja in ravnanja z odpadki, po katerih bi se morale ravnati ลกe ostale.

Mi je pa vsakodnevno sreฤevanje z odpadki omogoฤilo vpogled v osebno ลพivljenje Slovencev. V smeteh dobiลก informacije, kaj ljudje jedo, kdo ima teลพave z alkoholom, kdo nima denarja in kdo ga ima preveฤ.

Kaj bi bilo ลกe potrebno storiti, da bi ljudje bolj vestno loฤevali odpadke?
Na prvem mestu sta ozaveลกฤanje in biti zgled drugim. Zdi se mi, da so ljudje ลพe siti tega oฤitanja, da je treba loฤevati, saj jim ne razloลพijo, zakaj je to dobro, kam gre vsa ta plastika, ali ima sploh smisel, ฤe so poloลพnice zmeraj viลกje. Ta vpraลกanja so se pojavljala tudi meni kot smetarju in sem hotel dobiti odgovore. Spraลกeval sem se, zakaj je ljudem tako teลพko loฤevati, zakaj vozijo smeti v naravo in zakaj meฤejo bioloลกke odpadke v zabojnike za papir, steklo in plastiฤno embalaลพo.

Loฤevanje nam mora priti v navado, vzeti ga moramo kot nekaj samoumevnega. Tako kot smo se teลพko navadili npr. voziti s priลพganimi luฤmi podnevi, sedaj vidimo, da je to res koristno in varno, hkrati pa nas zmoti, ฤe nekdo vozi z ugasnjenimi luฤmi. Tako bi moralo biti tudi pri loฤevanju. Mene recimo zmoti, ko je ljudem vseeno za loฤevanje. ฤŒe omogoฤiลก vse, na primer ozaveลกฤanje, izobraลพevanje, poizkuลกaลก biti zgled drugim, nagradiลก tiste, ki vestno loฤujejo, urediลก razliฤne sisteme zbiranja odpadkov, ki olajลกajo drลพavljanom loฤevanje, pa nekateri to ลกe zmeraj noฤejo, potem mislim, da si prisluลพijo visoko kazen โ€ฆ Drugih naฤinov ne vidim.

Katera vrsta odpadkov je najpogostejลกa v naลกih zabojnikih?
Po volumnu je najveฤ plastiฤne embalaลพe, po teลพi mogoฤe bioloลกki odpadki, odvisno od sistema zbiranja in obฤine.

Se vam zdi, da ลพivimo v dobi plastike?
Seveda, to je eden boljลกih izumov, ki nam je omogoฤil vse to, kar poznamo danes. Omogoฤa nam tehnoloลกki razvoj, z njo so ลพivila obstojna dlje ฤasa, ker so zavita v embalaลพi, iz nje se izdelujejo flis in ยปwindstoperยซ jakne, obstaja tudi tam, kjer je sploh ne priฤakujemo. V primerjavi s steklom je laลพja, torej so tudi transportni stroลกki niลพji, lahko pade na tla in se ne razbije. Skratk, super material, s katerim bi morali po tem, ko nastane odpadek, ravnati bolj skrbno.

Uroลก Robiฤ

Lotili ste se snemanja igranega dokumentarnega filma Plastik Fantastik โ€“ filma o plastiki v smeteh. Kako ste priลกli do te ideje?
Ker sem rahlo hiperaktiven in si vsako leto zastavim nov cilj, ki ga doseลพem, je bil ravno ta film Plastik Fantastik nov izziv. Vsak dan gledaลก tiste smeti in se spraลกujeลก, kaj je narobe z ljudmi. Zakaj imajo tebe za smetarja, ฤe vidiลก kakลกno ยปsvinjarijoยซ delajo drugi. Zakaj jim je za vse vseeno, na kakลกen naฤin bi jim povedal ali pokazal, da ima smisel. Ljudje s tem, ko vrลพejo smeti v zabojnik, ne vedo, koliko procesov je ลกe za tem. Ne vidijo niti (in jih ne zanima), kako se vsak dan vidno poveฤuje koliฤina odpadkov na smetiลกฤih. Treba je bilo nekaj narediti, pokazati ljudem ลกe tisto zgodbo, ki je oฤem skrita. ลฝe prej sem po osnovnih ลกolah v obฤini razlagal o pomenu loฤevanja, a sem videl, da je otrokom vse jasno. Jasno ni starลกem in srednji generaciji, ki niso zgled tem otrokom in ne nadaljujejo tega, kar se le-ti nauฤijo v ลกoli. Na internetu sem pogledal, ฤe v Sloveniji ลพe obstaja kakลกen tak film na to tematiko, pa ga ลกe ni. So ลกolski izobraลพevali filmฤki, kar moj igrani dokumentarec ni. Namenjen je srednji generaciji, tudi tematika je bolj specifiฤna. Poklical sem prijatelja iz osnovne ลกole, ki ima videoprodukcijo Pelikula, in mu predstavil idejo. Bil je navduลกen in takoj za stvar. V ลกtartu mi je povedal, da v tem ni zasluลพka in da denarja, ki ga bom vloลพil, verjetno ne bom veฤ videl. Vendar to ni bil moj cilj, moj cilj je bil narediti neko spremembo v mojem ลพivljenju, ki bi lahko vplivala na spremembo stanja v drลพavi. Zadeve sem se lotil sistematiฤno, tako kot svoje diplomske. Preลกtudiral sem zakonodajo, nad katero sem obupal, ker noฤem moriti ljudem z nekimi statistikami in zakoni. Tema je teลพka, tudi ljudi niso najbolj navduลกeni nad smetmi, zato je bilo treba narediti nekaj povsem novega. Sam koncept filma je narejen tako, da se dva smetarja (igrani del) pogovarjata o vseh podroฤjih problematike plastike, vse, kar jima ni povsem jasno, razloลพijo strokovnjaki (dokumentarni del). Ker sem zelo radoveden po naravi in je voลพnja tovornjaka nekoliko monotona, je bila to super izkuลกnja zame. Napisal sem scenarij za film, bil sem na krajih, kjer drugaฤe nikoli ne bi bil, igral sem smetarja v filmu, spoznal sem zelo zanimive ljudi, bil sem novinar, veliko sem se nauฤil, tako da je projekt meni ลพe povrnil, kar sem vloลพil. Prijatelj Miha Dulmin (videoprodukcija Pelikula) mi je pomagal uresniฤiti zamisel. Lahko bi se smilil svoji usodi, kot smetar s Preลกernovo nagrado, ali pa iz tega naredil najveฤ, kar se da. Podroฤje je ลกe zmeraj okoljevarstveno, kar me zelo zanima. Tudi v pisarni se ne bi nauฤil vsega, kar sem spoznal kot smetar.

Kaj je glavno sporoฤilo vaลกega filma? Kaj ลพelite z njim doseฤi?
Glavno sporoฤilo filma je, naj se malo zamislimo. Zakaj veฤini ljudi ni teลพko preลพiveti ure in ure v nakupovalnih centrih, kjer mrzliฤno nakupujejo stvari, ki niso pomembne, hkrati pa se jim tiste zadeve, ki res ลกtejejo, ne zdijo pomembne? V filmu Plastik Fantastik sem prikazal vse, kar se tiฤe plastike kot odpadka, in ลกe veฤ. Film ne govori samo o plastiki kot odpadku, ampak o plastiki kot materialu. Prikazal sem, kaj vse imajo ljudje na voljo, s ฤimer bi zmanjลกali koliฤino odpadkov, ki se vozi na odlagaliลกฤa. Sledil sem plastiki do mikrodelcev oz. mikroplastiki v naลกem morju. Prikazal sem celotno pot, ki jo naredi plastika. Po mojem mnenju mora biti film sestavljen iz treh povezujoฤih se delov. Zgodbo in rdeฤo nit sem napisal jaz, kvalitetne posnetke je naredil Miha Dulmin, odliฤno glasbo pa sta naredila Borja Moฤnik in Anลพe Rozman. Vse je lepo zapakirano v filmu Plastik Fantastik.

S snemanjem ste zakljuฤili. Kje ste ga snemali in ali ste imeli med snemanjem kakลกne teลพave?
Snemali smo po vsej Sloveniji, saj sem v filmu presortiral kontejnerje po veฤjih slovenskih krajih. Teลพave pa so predstavljala predvsem dovoljenja. ฤŒeprav smeti nikogar ne zanimajo, je zgodba, potem ko razloลพiลก, da boลก presortiral njihov zabojnik, drugaฤna. Teลพko je bilo posneti tudi celotno pot, ki jo naredi plastika od granulata do granulata, ลกe teลพje pa je bilo vse skupaj uskladiti โ€“ torej mojo sluลพbo, sluลพbo snemalca Miha, vreme in ฤas sodelujoฤih, ampak nam je uspelo. Ko poveลก, da si smetar, ki snema film, te nihฤe ne jemlje resno, ลกe posebej, ฤe delaลก s svojim denarjem. Vsak si predstavlja, da je to nekaj amaterskega, ampak smo se res potrudili in naredili film na nivoju.

Kdaj bo film dostopen javnosti?
Ko sem se lotil izdelave filma, sem si nehal striฤi lase. Ker me ฤisto iz radovednosti zanima, koliko dolgo traja izdelava filma. Ker film delam z lastnimi prihranki ter ob sluลพbi in za izdelavo koristim ves moj dopust, ki ga imam, se mi zdi, da je eno leto izdelave kar dober rezultat. Film Plastik Fantastik bi si lahko ogledali ลพe v maju, tako kot je bilo zastavljeno, vendar je veฤina kinodvoran zasedena, kasneje pa veฤina ljudi odide na morje, tako da se bo predvajal v jeseni.

Bodi Eko
Bodi Eko
Na uredniลกtvu s skupnimi moฤmi pripravljamo ลกtevilne ฤlanke in prispevke za zdravje in zdravo ลพivljenje, ekologijo ter nasvetov za dom ter uฤinkovito rabo energije ลฝe veฤ kot 20 let spremljamo in raziskujemo omenjena podroฤja ter se ves ฤas izobraลพujemo in nadgrajujemo svoje znanje.

NAJNOVEJล E