Za mladega Gorenjca Uroลกa Robiฤa bi lahko dejali, da je vse prej kot tipiฤni predstavnik mlajลกe generacije. Diplomirani inลพenir gozdarstva, ki je za svojo diplomsko nalogo prejel celo Preลกernovo nagrado, zaposlitve s svojega podroฤja po konฤanem ลกtudiju ni dobil, zato je za delo zaprosil v podjetju Komunala Kranjska Gora, kjer danes opravlja delo smetarja. Vsakodnevno sreฤevanje z odpadki mu je omogoฤilo vpogled v naลกe navade, predvsem glede loฤevanja, kar ga je navdahnilo tudi v ustvarjalnem smislu. Pred letom dni se je namreฤ lotil snemanja igrano-dokumentarnega filma o plastiki, s katerim ลพeli pripomoฤi k premiku zastarele miselnosti o smeteh, odpreti nove ideje glede izrabe odpadkov kot vir energije in spodbuditi k bolj vestnemu loฤevanju.
Po izobrazbi ste diplomirani inลพenir gozdarstva, za diplomsko nalogo ste prejeli celo Preลกernovo nagrado. Kako to, da ste se odloฤili za poklic, ki ga opravljate danes?
Po diplomi in prejetju Preลกernove nagrade sem bil prepriฤan, da bom dobil zaposlitev v svoji stroki. Realnost je bila malce drugaฤna. Prijavljal sem se na razpise za prosta delovna mesta na podroฤju gozdarstva, okoljevarstva ali ฤesar koli v povezavi z naravo in okoljem. Hodil sem na razgovore, ki niso bili uspeลกni. Zaฤel sem se ลกe dodatno izobraลพevati, samoplaฤniลกko sem opravil razliฤne teฤaje in izpopolnjevanja z namenom, da bi pridobil veฤ znanj. Spoznal sem, da je bila veฤina delovnih mest ลพe rezervirana za druge, celo za take, ki so imeli niลพjo izobrazbo od moje ali pa so bili preprosto v sorodu s kom iz podjetij. Opravil sem tudi preizkus znanja za vodenje in odloฤanje o prekrลกkovnem postopku, v mislih sem imel opraviti tudi izpit o upravnem postopku, a sem si rekel, da nima smisla, ker bo tako ali tako sluลพbo dobil nekdo drug.
Zaprosil sem ลกe na Komunali Kranjska Gora, ki je blizu kraja, kjer ลพivim. Tam so mi razloลพili, da me lahko zaposlijo kot popisovalca vodomerov. Povedali so mi, da ne bom plaฤan glede na stopnjo izobrazbe, ampak za delo, ki ga bom opravljal. Zaฤel sem popisovati vodomere, zraven pa sem delal ลกe ostala dela, kot so mi naroฤili. Ker je bil ravno takrat sodelavec smetar na daljลกi bolniลกki, sem ga nadomeลกฤal.
Tam sem spoznal delo smetarja, to poฤel kar nekaj ฤasa, na 14 dni pa sem popisoval vodomere v celi obฤini. Ker mi diploma ni veliko pomagala, sem samoplaฤniลกko opravil ลกe izpit C kategorije, tako da zdaj opravljam delo voznika smetarskega vozila, priloลพnostno pa z veseljem ยปsurfamยซ na smetarskem tovornjaku.
Ko govorimo o loฤevanju odpadkov, ste v stiku z naลกimi navadami. Kakลกni smo po vaลกem mnenju Slovenci, ko gre za loฤevanje odpadkov?
Glede na to, da je Slovenija, kar se tiฤe loฤevanja, v samem vrhu evropskih drลพav, so se pri meni pojavili dvomi, ker tega nisem opazil v taki meri. Najveฤji problem predstavljajo veฤstanovanjski objekti. Veฤina stanovalcev vestno loฤuje, ostali pa ne, s ฤimer se razvrednoti delo prvih. Prav tako v obฤinah niso poenoteni sistemi zbiranja in barve zabojnikov, kar povzoฤa dodatno zmedenost ljudi. Tudi vsa plastika, ki se zbere v zabojnikih za plastiฤno embalaลพo, ni primerna za reciklaลพo, hkrati pa se v teh zabojnikih pojavljajo tudi bioloลกki odpadki, papir in tekstil. Recimo, da se stanje izboljลกuje, saj so nekatere obฤine lep zgled loฤevanja in ravnanja z odpadki, po katerih bi se morale ravnati ลกe ostale.
Mi je pa vsakodnevno sreฤevanje z odpadki omogoฤilo vpogled v osebno ลพivljenje Slovencev. V smeteh dobiลก informacije, kaj ljudje jedo, kdo ima teลพave z alkoholom, kdo nima denarja in kdo ga ima preveฤ.
Kaj bi bilo ลกe potrebno storiti, da bi ljudje bolj vestno loฤevali odpadke?
Na prvem mestu sta ozaveลกฤanje in biti zgled drugim. Zdi se mi, da so ljudje ลพe siti tega oฤitanja, da je treba loฤevati, saj jim ne razloลพijo, zakaj je to dobro, kam gre vsa ta plastika, ali ima sploh smisel, ฤe so poloลพnice zmeraj viลกje. Ta vpraลกanja so se pojavljala tudi meni kot smetarju in sem hotel dobiti odgovore. Spraลกeval sem se, zakaj je ljudem tako teลพko loฤevati, zakaj vozijo smeti v naravo in zakaj meฤejo bioloลกke odpadke v zabojnike za papir, steklo in plastiฤno embalaลพo.
Loฤevanje nam mora priti v navado, vzeti ga moramo kot nekaj samoumevnega. Tako kot smo se teลพko navadili npr. voziti s priลพganimi luฤmi podnevi, sedaj vidimo, da je to res koristno in varno, hkrati pa nas zmoti, ฤe nekdo vozi z ugasnjenimi luฤmi. Tako bi moralo biti tudi pri loฤevanju. Mene recimo zmoti, ko je ljudem vseeno za loฤevanje. ฤe omogoฤiลก vse, na primer ozaveลกฤanje, izobraลพevanje, poizkuลกaลก biti zgled drugim, nagradiลก tiste, ki vestno loฤujejo, urediลก razliฤne sisteme zbiranja odpadkov, ki olajลกajo drลพavljanom loฤevanje, pa nekateri to ลกe zmeraj noฤejo, potem mislim, da si prisluลพijo visoko kazen โฆ Drugih naฤinov ne vidim.
Katera vrsta odpadkov je najpogostejลกa v naลกih zabojnikih?
Po volumnu je najveฤ plastiฤne embalaลพe, po teลพi mogoฤe bioloลกki odpadki, odvisno od sistema zbiranja in obฤine.
Se vam zdi, da ลพivimo v dobi plastike?
Seveda, to je eden boljลกih izumov, ki nam je omogoฤil vse to, kar poznamo danes. Omogoฤa nam tehnoloลกki razvoj, z njo so ลพivila obstojna dlje ฤasa, ker so zavita v embalaลพi, iz nje se izdelujejo flis in ยปwindstoperยซ jakne, obstaja tudi tam, kjer je sploh ne priฤakujemo. V primerjavi s steklom je laลพja, torej so tudi transportni stroลกki niลพji, lahko pade na tla in se ne razbije. Skratk, super material, s katerim bi morali po tem, ko nastane odpadek, ravnati bolj skrbno.
Lotili ste se snemanja igranega dokumentarnega filma Plastik Fantastik โ filma o plastiki v smeteh. Kako ste priลกli do te ideje?
Ker sem rahlo hiperaktiven in si vsako leto zastavim nov cilj, ki ga doseลพem, je bil ravno ta film Plastik Fantastik nov izziv. Vsak dan gledaลก tiste smeti in se spraลกujeลก, kaj je narobe z ljudmi. Zakaj imajo tebe za smetarja, ฤe vidiลก kakลกno ยปsvinjarijoยซ delajo drugi. Zakaj jim je za vse vseeno, na kakลกen naฤin bi jim povedal ali pokazal, da ima smisel. Ljudje s tem, ko vrลพejo smeti v zabojnik, ne vedo, koliko procesov je ลกe za tem. Ne vidijo niti (in jih ne zanima), kako se vsak dan vidno poveฤuje koliฤina odpadkov na smetiลกฤih. Treba je bilo nekaj narediti, pokazati ljudem ลกe tisto zgodbo, ki je oฤem skrita. ลฝe prej sem po osnovnih ลกolah v obฤini razlagal o pomenu loฤevanja, a sem videl, da je otrokom vse jasno. Jasno ni starลกem in srednji generaciji, ki niso zgled tem otrokom in ne nadaljujejo tega, kar se le-ti nauฤijo v ลกoli. Na internetu sem pogledal, ฤe v Sloveniji ลพe obstaja kakลกen tak film na to tematiko, pa ga ลกe ni. So ลกolski izobraลพevali filmฤki, kar moj igrani dokumentarec ni. Namenjen je srednji generaciji, tudi tematika je bolj specifiฤna. Poklical sem prijatelja iz osnovne ลกole, ki ima videoprodukcijo Pelikula, in mu predstavil idejo. Bil je navduลกen in takoj za stvar. V ลกtartu mi je povedal, da v tem ni zasluลพka in da denarja, ki ga bom vloลพil, verjetno ne bom veฤ videl. Vendar to ni bil moj cilj, moj cilj je bil narediti neko spremembo v mojem ลพivljenju, ki bi lahko vplivala na spremembo stanja v drลพavi. Zadeve sem se lotil sistematiฤno, tako kot svoje diplomske. Preลกtudiral sem zakonodajo, nad katero sem obupal, ker noฤem moriti ljudem z nekimi statistikami in zakoni. Tema je teลพka, tudi ljudi niso najbolj navduลกeni nad smetmi, zato je bilo treba narediti nekaj povsem novega. Sam koncept filma je narejen tako, da se dva smetarja (igrani del) pogovarjata o vseh podroฤjih problematike plastike, vse, kar jima ni povsem jasno, razloลพijo strokovnjaki (dokumentarni del). Ker sem zelo radoveden po naravi in je voลพnja tovornjaka nekoliko monotona, je bila to super izkuลกnja zame. Napisal sem scenarij za film, bil sem na krajih, kjer drugaฤe nikoli ne bi bil, igral sem smetarja v filmu, spoznal sem zelo zanimive ljudi, bil sem novinar, veliko sem se nauฤil, tako da je projekt meni ลพe povrnil, kar sem vloลพil. Prijatelj Miha Dulmin (videoprodukcija Pelikula) mi je pomagal uresniฤiti zamisel. Lahko bi se smilil svoji usodi, kot smetar s Preลกernovo nagrado, ali pa iz tega naredil najveฤ, kar se da. Podroฤje je ลกe zmeraj okoljevarstveno, kar me zelo zanima. Tudi v pisarni se ne bi nauฤil vsega, kar sem spoznal kot smetar.
Kaj je glavno sporoฤilo vaลกega filma? Kaj ลพelite z njim doseฤi?
Glavno sporoฤilo filma je, naj se malo zamislimo. Zakaj veฤini ljudi ni teลพko preลพiveti ure in ure v nakupovalnih centrih, kjer mrzliฤno nakupujejo stvari, ki niso pomembne, hkrati pa se jim tiste zadeve, ki res ลกtejejo, ne zdijo pomembne? V filmu Plastik Fantastik sem prikazal vse, kar se tiฤe plastike kot odpadka, in ลกe veฤ. Film ne govori samo o plastiki kot odpadku, ampak o plastiki kot materialu. Prikazal sem, kaj vse imajo ljudje na voljo, s ฤimer bi zmanjลกali koliฤino odpadkov, ki se vozi na odlagaliลกฤa. Sledil sem plastiki do mikrodelcev oz. mikroplastiki v naลกem morju. Prikazal sem celotno pot, ki jo naredi plastika. Po mojem mnenju mora biti film sestavljen iz treh povezujoฤih se delov. Zgodbo in rdeฤo nit sem napisal jaz, kvalitetne posnetke je naredil Miha Dulmin, odliฤno glasbo pa sta naredila Borja Moฤnik in Anลพe Rozman. Vse je lepo zapakirano v filmu Plastik Fantastik.
S snemanjem ste zakljuฤili. Kje ste ga snemali in ali ste imeli med snemanjem kakลกne teลพave?
Snemali smo po vsej Sloveniji, saj sem v filmu presortiral kontejnerje po veฤjih slovenskih krajih. Teลพave pa so predstavljala predvsem dovoljenja. ฤeprav smeti nikogar ne zanimajo, je zgodba, potem ko razloลพiลก, da boลก presortiral njihov zabojnik, drugaฤna. Teลพko je bilo posneti tudi celotno pot, ki jo naredi plastika od granulata do granulata, ลกe teลพje pa je bilo vse skupaj uskladiti โ torej mojo sluลพbo, sluลพbo snemalca Miha, vreme in ฤas sodelujoฤih, ampak nam je uspelo. Ko poveลก, da si smetar, ki snema film, te nihฤe ne jemlje resno, ลกe posebej, ฤe delaลก s svojim denarjem. Vsak si predstavlja, da je to nekaj amaterskega, ampak smo se res potrudili in naredili film na nivoju.
Kdaj bo film dostopen javnosti?
Ko sem se lotil izdelave filma, sem si nehal striฤi lase. Ker me ฤisto iz radovednosti zanima, koliko dolgo traja izdelava filma. Ker film delam z lastnimi prihranki ter ob sluลพbi in za izdelavo koristim ves moj dopust, ki ga imam, se mi zdi, da je eno leto izdelave kar dober rezultat. Film Plastik Fantastik bi si lahko ogledali ลพe v maju, tako kot je bilo zastavljeno, vendar je veฤina kinodvoran zasedena, kasneje pa veฤina ljudi odide na morje, tako da se bo predvajal v jeseni.