Anksioznost lahko nastane zaradi različnih zunanjih in notranjih dejavnikov, označuje pa stanje živčne napetosti in tesnobe. Obstaja veliko čajev, masaž in tehnik dihanja, ki blažijo simptome, bolj malo pa je napisanega o tem, katero hrano izbrati.
Prehranski načrt, ki se je izkazal za najboljšega, temelji na uravnavanju krvnega sladkorja in vključuje veliko maščob in beljakovin, ne dopušča pa sladkorja in kozervansov. Poleg tega, da se boste počutili bolje, boste verjetno izgubili tudi nekaj kilogramov.
Kaj ima krvni sladkor z anksioznostjo?
Eden od razlogov, da hrana, ki jo jeste, določa vaše razpoloženje, je ta, da premalo ali preveč sladkorja v vaši krvi povzroči stres možganom. Z evolucijskega vidika obe možnosti lahko predstavljata grožnjo vašemu preživetju. Preveč sladkorja v krvi je predvsem takrat, kadar zaužijemo preveč ogljikovih hidratov ali raznovrstnih prigrizkov (sadni sok, skleda žitaric, krof, čokolada), ki vsebujejo sladkor, ta pa se nato v telesu razčleni na glukozo in fruktozo, ki imata v telesu različni vlogi in povečata raven sladkorja v krvi. Ko jeste obrok, ki vsebuje ogljikove hidrate in v manjši meri beljakovine, vaše telo izloča inzulin, hormon, ki pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi. Brez inzulina bi bil naš krvni sladkor po jedi tako visok, da bi zaradi tega lahko tudi umrli. Inzulin je tudi hormon, ki skladišči maščobo.
Glukoza ima ključno vlogo pri presnovi in proizvodnji energije v našem telesu. Na drugi strani je fruktoza znana kot sadni sladkor, saj se nahaja tudi v sadju. Presežek fruktoze poveča odpornost na inzulin v telesu in posledično poveča odlaganje maščob v maščobnih celicah. Preveč fruktoze zavira beljakovino leptin, ki možganom sporoča, da smo siti, hkrati pa uravnava shranjevanje maščob v telesu.
Kadar krvni sladkor zdrsne pod mejo, govorimo o hipoglikemiji, nastane pa takrat, ko sta v telesu glukoza in inzulin v nesorazmerju. Če sladkorja v krvi ni dovolj, se sprožijo varovalni mehanizmi, ki skušajo normalizirati njegovo raven in znaki so pogosto prav tresavica, potenje, pospešen srčni utrip. Znaki so najrazličnejši in se od posameznika do posameznika razlikujejo.
Jajca
Jajca so polna esencialnih aminokislin, vitamina D in B12, selena in holina, ki so potrebni za pravilno delovanje živčnega sistema. Predvsem holin je hranilo, ki je nujno potrebno pri motornih in spominskih funkcijah v živčnem sistemu. T. i. Študija v Fraimghamu je potrdila tudi, da jajca nimajo nobene zveze s srčnimi napadi in visoko ravnjo holesterola v krvi. Krivec za to so namreč nasičene in transmaščobe, ki pa jih je v jajcu malo.
Orehi
Jedro oreha je na videz popolnoma identično pomanjšanim možganom, levi in desni hemisferi, pa tudi gube na sredici oreha spominjajo na možgansko skorjo. Orehi vsebujejo številne živčne spojine, melatonin in omega-3 maščobne kisline, vključno z vitaminom E in folno kislino. Raziskave kažejo, da orehi pripomorejo k zdravju možganov in zmanjšanju glavobolov. Poleg tega izboljšujejo krvo sliko, znižujejo krvi tlak in odpravljajo nespečnost. Ker vsebujejo veliko zdravih maščob, se priporoča vsaj pest orehov na dan.
Ostrige
Cink igra osrednjo vlogo pri imunskemu in živčnemu sistemu. Ljudje, ki so nenehno tesnobni, anksiozni in pod stresom imajo v telesu nižjo koncentracijo cinka in višjo raven bakra. Poleg ostrig se priporoča še jagnjetina, goveje meso in pa leča ter sezamovo seme.
Tudi živila, ki vsebujejo endorfin, so v boju z anksioznostjo ključnega pomena
Endorfin je hormon v našem telesu, ki se izloča v možganih. Sprošča se, ko v telesu nastane stres, in sicer zato, da ga pomaga obvladovati. Endorfin je naraven blažilec bolečine, ki je po učinku podoben morfiju. Povečajte endorfin v svojem telesu s preprostimi triki.
Temna čokolada
Kakav je eden izmed najpogostejših virov magnezija, ki nam pomaga zmanjševati stres, poleg tega izboljšuje spanje. Odličen je tudi za spodbujanje endorfina, saj vsebuje kemikalije, ki povzročajo tiste reakcije v možganih, ki zmanjšujejo bolečino, tesnobo, stres in krepijo naše notranje zadovoljstvo. Pazimo le, da izberemo črno čokolado, ki ne vsebuje veliko sladkorja.
Pekoča hrana
Pekoča hrana v večini primerov vsebuje kapsaicin, alkaloid, ki deluje na center za uravnavanje temperature. Kapsaicin se veže na bolečinske receptorje v živčnih celicah sluznice. Pekoča hrana prek trivejnega živca sporoča možganom, naj sprostijo endorfin.
Agrumi
Vitamin C neposredno pomaga pri proizvodnji endorfina v telesu. Živila, bogata z vitaminom C, bodo spodbudila ta proces. Paprike, limone, limete, ribez, kivi in jagode bodo pomagali pri sproščanju endorfina v vašem telesu, zato jih v primeru anksioznosti le uvrstite na svoj dnevni jedilnik.