Je Monsanto edina možna rešitev za odpravo svetovne lakote?

Svetovno bogastvo se je v zadnjih letih podvojilo, v rokah pa ga ima manj ljudi kot kdajkoli doslej. Na svetu trenutno strada približno ena milijarda ljudi, torej sedmina svetovnega prebivalstva. Vsako leto zaradi lakote umre približno 30 milijonov ljudi. Vsak dan zaradi lakote in podhranjenosti umre približno 30.000 otrok.Trenutno pogajanja, ki neposredno zadevajo ameriškega giganta bio tehnološke industrije, še potekajo, pri Monsantu pa trdijo, da je njihov glavni namen izkoreniniti svetovno lakoto.

Monsanto

Mnogo evropskih držav ima do družbe, ki proizvaja gensko spremenjena semena odklonilen odnos, med njimi tudi Francija, Avstrija in Nemčija. Tudi približno 60 % evropske javnosti ima do gensko spremenjenih organizmov odklonilen odnos.

Vprašanje je, ali je sporen trgovski sporazum TTIP res edini možni rešitelj najrevnejših prebivalcev planeta?

Mnogi v Monsantu vidijo edino možno rešitev

Mnogi znanstveniki v Monsantu vidijo edino možno rešitev pereče situacije, med njimi je tudi britanski biokemik in nobelovec za medicino Richard J. Roberts. Znanstvenik meni, da so gensko spremenjene rastline varne za zdravje, poleg tega pa so tudi nujno potrebne in predvsem koristne, saj uspevajo tudi v sušnih podnebjih in na tleh, ki sicer ne veljajo za rodovitna. Roberts verjame, da je nasprotovanje gensko spremenjenim organizmom zločin proti celotni civilizaciji.

Tudi mnogo ameriških znanstvenikov je gensko spremenjene organizme označilo za varne. Catherine Novelli iz ameriškega zunanjega ministrstva tako poziva Evropo, naj se drži zakonov in znanstvenih dognanj in naj pospeši pogajanja. V ozadju je seveda strah ameriških kapitalistov, saj Amerika iz Evrope uvozi precej več hrane, kot jo vanjo izvozi.

Poraja se torej vprašanje: je sporni trgovski sporazum z gensko spremenjenimi organizmi res edini možni način odprave svetovne lakote ali obstaja še kakšna druga možnost? V javnosti se zadnje dni govori marsikaj, nič od izrečenega in napisanega pa ne omenja rejnih živali.

Evropa že leta uvaža velike količine gensko spremenjene krme za živali, ki je precej cenejša od klasične, poleg tega noben zakon ne določa, da mora biti to na končnih izdelkih navedeno. Gre predvsem za gensko spremenjeno koruzo in sojo, ki jo tako mesojedci posredno zaužijejo precej več kot vegetarijanci, vendar pustimo to ob strani. Poglejmo raje statistične podatke.

Za vsak kilogram govedine se porabi 16 kilogramov žit

Za vsak kilogram govedine, ki konča na naših trgovskih policah, se v času proizvodnje porabi 16 kg žit, tako soje in koruze kot tudi pšenice, poleg tega vsaka krava popije približno 80 l vode na dan, ljudi po svetu pa ne pesti samo lakota, marveč tudi žeja. Ampak tudi to pustimo ob strani, nadaljujmo s statističnimi podatki.

70 odstotkov kulturnih rastlin, ki se jih pridela po celem svetu, ni namenjenih za hrano ljudem, temveč za hrano krmnim živalim. 85 odstotkov kulturnih rastlin se potemtakem spremeni v kravji gnoj oziroma gnojnico. Vsako sekundo zaradi posledic mesne in mlečne industrije umre 10 krav. Zaradi posledic živinoreje je na udaru tudi rodovitna prst, saj v zadnjem stoletju izguba mineralnih snovi v zemlji na evropskih tleh znaša 72 %, na ameriških pa 85 %. Zemlja, ki je bogata z minerali, je seveda bolj rodovitna, na njej pa uspevajo tudi tiste rastline, ki niso gensko spremenjene.

Največ lačnih v državah, ki pridelajo presežek živil

Število ljudi, med njimi je tretjina otrok, ki vsak dan umrejo zaradi lakote, je grozovito. Krivda ni samo na strani najpremožnejšega procenta prebivalcev našega planeta, krivi smo vsi, ki s svojim načinom življenja in vsakodnevnimi izbirami to omogočamo. Ironično je, da 80 % lačnih in podhranjenih otrok živi v državah, ki pridelajo presežek živil, vendar ta ne konča na njihovih krožnikih, saj je namenjen izvozu in konča kot hrana za krmne živali.

Že leta 2002 so v britanskem Guardianu zapisali, da je »veganska prehrana edini etični odgovor na največji problem socialne nepravičnosti na svetu – lakoto.« Na svetu je hrane več kot dovolj, od nas pa je odvisno, na kakšen način jo bomo razporedili med vse ljudi sveta.

Morda je čas, da stopimo korak nazaj in razmislimo o spremembah, saj svet, kakršen je, ne bo več dolgo zdržal. Za konec pa še stara modrost, ki pravi, da so najboljše rešitve ponavadi tudi najbolj preproste.

DELI
Lina Zalaznik
Avtorica člankov z ljubeznijo do branja knjig, svojih bližnjih, morja, smeha ter lepe narave.