Obložena praznična miza, okoli katere so zbere družina, se zdi na prvi pogled zelo idilična. Prazniki naj bi povezovali in poskrbeli za harmonično, umirjeno vzdušje, ki ga v naglici vsakdana pogosto pogrešamo, toda resnica je nemalokrat diametralno nasprotna. Namesto domačnega vzdušja prazniki pogosto prinesejo konflikte. Že navidezno nedolžna opazka je lahko povod za dolgotrajen prepir, ki popolnoma uniči praznično vzdušje.
Če vam je tovrsten potek dogodkov znan, se najverjetneje ne veselite pretirano bližajočih se praznikov. Že zdaj v zraku čutite napetost, ki samo čaka, da se materializira. Toda na srečo so lahko letošnji prazniki drugačni. Tudi če bodo na kupu zbrani ljudje, ki se ne strinjajo praktično glede ničesar, ni nujno, da to uniči praznike. Če boste uporabili taktike, ki jih predstavljamo v nadaljevanju, lahko preprečite nepotrebne prepire ter sebi in svojim bližnjim prihranite precej stresa.
1. Aktivno poslušanje in empatija
Empatija se pogosto enači s strinjanjem, vendar empatičen pristop v resnici ne zahteva strinjanja. Če sorodnik med praznično večerjo izraža stališča, ki vam niso blizu, lahko uporabite fraze, kot so »razumem, kako dojemaš situacijo«, »očitno gre za nekaj, kar te zelo moti« in »poskušam se vživeti v tvojo kožo«. Še bolje je, da pred tem s svojimi besedami povzamete slišano (pomemben element aktivnega poslušanja). Pri tem pazite, da vas oseba, s katero se pogovarjate, ne zvabi v debato, ki vas ne zanima zares. Zadostujejo kratki, jedrnati odgovori, ki izražajo empatijo oziroma poskus vživljanja v tujo kožo, vendar ni potrebe, da se spuščate v razprave o temah, ki po vašem mnenju niso primerne za praznični čas.
2. Menjava teme
Če vaš sogovornik ni razbral, da vam ni do debate, je najbolje, da poskušate čim hitreje spremeniti temo. Dobra izbira so nevtralne teme, o katerih večina ljudi rada govori in ki običajno niso povod za spore. Zbrane lahko na primer povprašate o njihovih hišnih ljubljenčkih, zadnjih počitnicah ali o vnukih. O polarizirajočih temah se je pogosto najbolje pogovarjati na štiri oči. Če je zbrana malce večja druščina, se lahko razprava hitro sprevrže v navijaštvo. Vsebina pogovora ni več bistvena. Formirati se začnejo »klike«, pri čemer lahko začnejo zbrani braniti tudi stališča, s katerimi se ne strinjajo zares.
3. Asertivno postavljanje meje
Ste v razgretih situacijah že poskušali spremeniti temo pogovora, vendar to običajno ni učinkovalo? V tem primeru priporočamo malce bolj neposreden pristop. Bodite vljudni, vendar asertivni oziroma odločni pri postavljanju meje. Eksplicitno povejte, da se vam zdi najbolje zamenjati temo in da se je nesmiselno nenehno prerekati o temah, glede katerih se več kot očitno ne strinjate, posebno med prazniki. Dodate lahko še, da je vsakdo upravičen do svojega mnenja, vendar to ne pomeni, da drugi nimajo pravice do tega, da se odločijo, ali želijo poslušati razprave o določenih temah.
4. Začasna fizična ločitev konfliktnih oseb
Včasih ne pomaga niti ekspliciten poziv k umiritvi strasti in menjavi teme. Če se prepir/debata kljub vašim pozivom stopnjuje, je najbolje, da poskušate vsaj začasno fizično ločiti osebe, ki so se zapletle v spor. Eno izmed njih lahko na primer prosite, da vam pomaga pri postrežbi sladice, ali pa jo povabite na krajši sprehod. Pomaga lahko že krajša prekinitev. Tako bodo imeli vpleteni na voljo nekaj časa za to, da se umirijo in razmislijo, ali so za določen pogovor resnično izbrali najprimernejši kraj, čas in okoliščine. Osebam, ki ste jih začasno ločili od drugih, lahko poveste, da se sicer strinjate z njimi (če to seveda drži), vendar jim svetujete, da te razprave prihranijo za primernejši trenutek.
