Indeks trajnostnega prehranjevanja, ki ga je za leto 2018 izdelal analitik Martin Koehring, pripravljajo pri  Economist Intelligence Unit, v sodelovanju s Centrom za hrano in nutricionistiko Barilla. Pri razvrščanju držav so upoštevane tri glavne kategorije, in sicer količina zavržene hrane, trajnostna usmerjenost kmetijstva in hranilna vrednost pridelane hrane oz. pomanjkanje določenih hranilnih snovi pri prebivalstvu. Vsaka izmed teh kategorij pa je nato razdeljena še na več podkategorij. Države se točkujejo za vsako kategorijo posebej, seštevek teh točk pa je nato podlaga za končno razvrstitev. Pri izdelavi indeksa trajnostnega prehranjevanja za leto, ki se je pred kratkim izteklo, so bili upoštevani podatki za 67 držav, med njimi tudi za Slovenijo. Ta pa se žal ni odrezala najbolje. Skupno je namreč zasedla zgolj 56. mesto.


Sosednje države so dosegle precej višje uvrstitve

Slovenija je najvišjo razvrstitev dosegla v kategoriji Nutricionistični izzivi, v kateri je bila 23., medtem ko se je v kategoriji Zavržena hrana uvrstila na 61., v kategoriji Trajnostjo kmetijstvo pa na 54. mesto. Prehitele so nas tudi vse sosednje države. Hrvaška je bila v skupnem seštevku 14., Italija 28. in Avstrija 9., Madžarsko pa najdemo na 10. mestu. Slovenija je bila sicer na 56. mestu izenačena s Sudanom.

Zmagovalka že drugo leto zapored Francija

V kateri državi pa dosegajo najboljše rezultate, ko gre za trajnostno prehranjevanje? Na samem vrhu lestvice najdemo Francijo, ki je obenem tudi zmagovalka v kategoriji količine zavržene hrane. Država je v zadnjem času znana po zelo odločnem pristopu na tem področju. To je denimo prva država na svetu, kjer so supermarketi, ki zavržejo še vedno užitne izdelke, kaznovani. Kljub temu je povprečna količina zavržene hrane na prebivalca še vedno precej visoka, in sicer znaša dobrih 67 kilogramov na leto.

A zgolj za primerjavo: v ZDA, ki so v skupni razvrstitvi dosegle 26. mesto, se letno na prebivalca zavrže dobrih 95 kilogramov hrane. Letno naj bi se sicer na svetu zavrgla kar tretjina vse pridelane hrane, pri čemer seveda zeva velika razlika med preobiljem na eni in lakoto na drugi strani.


Države, ki so se uvrstile v prvo deseterico

Na drugo mestu indeksa se je tokrat zavihtela Nizozemska, prvo trojico pa zaokrožuje Kanada. Sledijo še Finska in Japonska ter Danska in Češka, ki sta izenačeni na 6. mestu. V prvi deseterici pa nato najdemo še Švedsko ter, kot že omenjeno, Avstrijo in Madžarsko. Francija je sicer prvo mesto v skupnem seštevku dosegla že lani.

VEČ VSEBIN: