Res je, da v današnjem času ni prav noben čudež dobiti v zimskih mesecih vse mogoče obdelano sadje. Gozdne jagode v malih zabojčkih so kot iz pravljice Alica v čudežni deželi, pripravljene za lepotno tekmovanje. Me pa prav te bleščeče rdeče jagode spomnijo na čudovit jagodov biskvit s sladko smetano, ki sem ga pred leti jedla ob španski obali v tako vetrovni pomladi, kot je bila letošnja. Bil je zelo dober! Prav s tistim okusom po zdravih kurjih jajcih, ki so ga znale speči naše babice. Danes ni problem, če je sadje ali marsikateri prehrambeni izdelek brez naravne arome …
Jagode niso ne sadje ne plod
Jagode so namreč povečano cvetišče rastline. Dejanski plodovi so drobne peške, ki so razporejene po površini jagode. Oh, kako smo se vedno še kot otroci veselili, ko smo se s starši podali na poseko, za katero so vedeli, da na njej zorijo te male drobne gozdne jagode. Že od daleč so dišale in omamljajoči vonj nas je pripeljal prav do njih. Nabirali smo jih z velikim zadovoljstvom, morda dobršen del dneva, kar je pripomoglo k še večji harmoniji. Zvečer smo jih stresli v prav za to namenjeno veliko, belo rožnato skledo, jih malo posuli z navadnim belim, kristalnim sladkorjem, da je potem kar »škripalo« pod zobmi, in prave vitamine smo zajemali z velikimi žlicami.
Droben užitek
Gozdne jagode so že stoletja poznane kot droben užitek, ki ga ponujata gozd in njegovo obrobje. Odkrili so jih že v 2. stoletju pr. n. št. (v pozni bronasti dobi) v Grčiji, prav tako so se z njimi sladkali že Rimljani, ki so jih sadili v vrtovih. Bili pa so že prepričani, da pomagajo pri vnetem grlu, ledvičnih kamnih, boleznih krvi, jeter, vranice, slabem zadahu in morda še čem. S sokom rdečih jagod so se razvajali tudi na Napoleonovem dvoru.
Današnja rdeča jagoda je pripravljena za trženje
Jagode, ki jih uživamo danes, so rezultat križanja med dvema vrstama gozdnih jagod, ki so v 18. stoletju rasle v Franciji in na Nizozemskem. To vrsto so nato pogosto križali z gozdnimi jagodami iz Virginije in večjimi jagodami iz Čila – tako so nastale različice jagod, kot jih poznamo danes. Več različnih vrst so vzgojili angleški vrtnarji, saj jih danes poznamo več kot 500. Imajo pa gozdne jagode tudi boljšo aromo od vrtnih, vsebujejo več fosforja in železa, zato se zelo priporočajo ljudem, ki imajo težave s slabokrvnostjo ali okrevajo po daljši bolezni.
Gozdne jagode so koktajl zdravja
Jagodičevje najpogosteje raste na obrobju gozdov, ob gozdnih poteh in na gozdnih
posekah. Gozdne jagode rastejo do nadmorske višine 2200 m, kar pomeni, da jih najdemo tudi
visoko v planinah, tudi še razmeroma pozno. Priznajte, da ne morete mimo, ne da bi odšla z vami. Uvrščamo jih v družino rožnic, dobro pa se počutijo v ilovnati zemlji.
V beli barvi zacvetijo maja, junija in kmalu se pojavijo drobni plodovi, ki se kar hitro obarvajo v rdeče. Njihova aroma je dosti boljša kot pri vrtnih jagodah. Kar pomislite, koliko truda je potrebnega, da jih naberete polno skodelico, vendar sem prepričana, da je občutek ob tem nepopisen.
Uporabna je vsa rastlinica
Pobiramo lahko drobne bele cvetove ali pa rastlino kot tako, in sicer od maja pa še vse do avgusta. Jagodne liste in koreninice lahko prav tako uporabimo v zdravilne namene, tako da iz njih skuhamo čaj, ki pospešuje izločanje seča in čisti kri. Priporočamo, da ga pijete pred obrokom!
Vitamini in minerali
Pravijo, da je za zdravje dobro, če gozdne jagode uživamo na tešče! Ta mali zavidljivo rdeči plod vsebuje do 90 % vode, zato je res tako osvežilen, čistilen in normalno, da je odličen za spiranje! Gozdne jagode vsebujejo malo sladkorja, bogate pa so z vlakninami, čreslovinami, antioksidanti, vitamini in minerali.
Med vitamini in minerali so bogato zastopani C, A, B1, B2, B 9, K, betakaroten, poleg tega pa še fosfor, magnezij, jod, mangan, železo, kalij, kalcij in še nekateri drugi. Vitamin B9 (ali folna kislina) je pomemben za nastajanje krvi in celic. Od koncentracije magnezija je odvisno delovanje živčevja. Če nam ga primanjkuje, se to izraža v večji utrujenosti. Vsebujejo še številne izredno močne antioksidante antocianozide, ki skrbijo za zdravje sklepov in pomagajo ohranjati vitalen hrustanec.
Ne vem, ali ste vedeli, da tako v jagodah in tudi v ostalem jagodičevju najdemo celo salicilno kislino, ki je ena izmed glavnih sestavin za izdelavo aspirina. Pravijo, da naj bi ta kislina zmanjševala možnost nastanka črevesnega raka in v telesu delovala protivnetno.
Lahko pa se pri nekaterih preobčutljivih osebah ob uživanju sprožijo alergijske reakcije v obliki raznih koprivnic, mehurjastih izpuščajev, ki pa kmalu izginejo.
Pozitivni učinki gozdnih jagod:
- pospešujejo izločanje seča,
- čistijo kri,
- pospešijo krvni obtok,
- listje in koreninice uravnavajo pravilno delovanje vranice,
- zdravijo drisko,
- pomagajo pri jetrnih, proti virusnih in revmatičnih obolenjih, protinu,
- vsebnost broma v njih pomirjevalno vpliva na naš organizem in zmanjšuje stanja nespečnosti,
- so izredno nizko kalorične, saj vsebujejo veliko vode in malo sladkorja,
- prisotne čreslovine nase vežejo težke kovine, pa tudi druge strupene odpadke iz procesov presnove organizma,
- sadne kisline delujejo vsestransko: notranje in zunanje ter so idealne za čiščenje kože,
- obilno uživanje, kar pa je skoraj nemogoče, krepi naš imunski sistem.
Gozdne jagode so vsestransko uporabne tudi v kuhinji. Uporabimo jih v sadnih solatah, džemih, marmeladah, pecivu, sladoledu, vinu, konjaku, iz njih pa lahko pripravimo tudi osvežujoč napitek ali okusen kompot.
Tukaj je recept za tiste, ki peke ne marajo preveč:
Skutina sladica z gozdnimi jagodami
Za 4 osebe potrebujemo:
- 8 biskvitnih piškotov
- sok 1 bio pomaranče
- 250 g dobre skute
- 150 g jogurta
- žlico sladkorja po okusu
- 2 vrečki vanilin sladkorja
- skledo gozdnih jagod
Biskvitne piškote prerežemo na polovico, jih porazdelimo v porcelanaste skodelice ali v steklene kozarce. Pokapamo s sokom pomaranče.
Skuto, jogurt, sladkor in vaniljev sladkor gladko zmešamo. Tako pripravljeno kremo naložimo na otroške piškote in jo obložimo z jagodami.
Sladico za nekaj časa postavimo v hladilnik, nato pa postrežemo. Naj vam tekne!