Prijava
Projekta FDK (Fridina domača kuhinja) so se lotili prostovoljci 2 organizacij – Društva za zaščito živali Pomurje in Zavoda za zaščito rejnih živali Koki.
Oboji si namreč prizadevajo, da bi ljudje na živali začeli gledati drugače – kot na samostojna bitja s sebi lastnimi potrebami in značilnostmi, ki niso na svetu zato, da služijo človeku, ampak so sama sebi namen.
Še zlasti to velja za živali, ki smo jih določili, da jih množično zlorabljamo za našo prehrano.
Pri čemer ni nobene potrebe, saj se da prav vsako sestavino živalskega izvora v naši prehrani ustrezno nadomestiti s sestavino rastlinskega izvora.
Ker pa so prepričani in trdno verjamejo v pomen tradicije neke dežele, tudi kulinarične in stremijo k ohranjanju le-te, so se odločili, da bodo to dejstvo – da se prav vsaka sestavina živalskega izvora da nadomestiti s sestavino rastlinskega izvora – prikazali na slovenski kulinarični tradiciji.
Fridina domača kuhinja po eni strani ohranja tradicijo prehranjevanja našega naroda, po drugi strani pa tej tradiciji dodaja nov duh, ki spoštuje življenje. V našem primeru življenje živali torej.
Zgodbo pa so popeljali še dlje in zdaj pridemo do odgovora zakaj Fridina domača kuhinja nosi ime po Fridi in kdo je Frida.
Po slovenski kulinarični tradiciji bi starejša in odpisana kokoška Frida pristala v loncu za kurjo juho – kot poje že vsem dobro znani ‘Ježek’ *Fran Miličinski Ježek*, kakšna je usoda ‘rajnkih’ kur. Pa ni pristala v kurji juhi, temveč živi v naravnem in varnem okolju, kjer se bo v miru postarala.
Mi pa smo v lonec zmešali tisoč in eno drugo sestavino – ohranili juho naše babice in ji dodali nov duh. Frida pa s simbolnim pečatom kurje tace (to je namreč logotip Fridine kuhinje) odobri recepte za jedi, ki jih prispevajo različni posamezniki, družine in skupine.
Tako so na Fridinem jedilniku znajdejo orehova potica, štruklji, filanem paprike, šmorn, sarme, golaži, mineštre, gibanice in vse tisto, kar so jedle že naše babice.
Sleherno sestavino so ustrezno nadomestili
Ker so naše babice večino hrane pridelale doma in se prehranjevale v bistvu domače in ekološko, tudi pri Fridini kuhinji stremijo k ohranjanju tega načela. Tako izbirajo sestavine ekološke domače pridelave. Meso se v Fridini kuhinji najbolje da nadomestiti z žitnim mesom (pšenica, sončničina semena). Malokdo ve, da imamo v Sloveniji lastno linijo ekološkega žitnega mesa na Kmetiji Za naravo-Valpatič v Ostrožnem pri Ponikvi na Štajerskem. Letno proizvede več kot tono polpetov iz semenk, več kot tono žitnih klobasic lastne blagovne znamke, ki se odlično podajo namesto živalskih klobas k ričetu, joti, kislemu zelju, repi in tako dalje. S podpiranjem take proizvodnje in spodbujanjem ljudi, da posegajo po lokalni hrani, domači proizvodnji ohranjamo torej sporočilo naših babic, ki so živele in jedle veliko bolj zdravo kot sedaj sodobne generacije.
Na jedilnike tako vračajo že skoraj pozabljene jedi in njih sestavine – ajda, prosena kaša, pa tudi oves. Za kmečkega človeka je veljalo, da mora dobro jesti, če želi dobro delati. Zato je recimo ovseno mleko odličen nadomestek za kravje mleko, bob in bobov namaz, čičerika in čičerikin namaz, ajda in ajdov namaz so odlični nadomestki za zaseko v starih časih ali pašteto.
Da bi se ljudje lahko prepričali, da to niso le prazne besede, bodo začeli pripravljati sezonske Fridine kulinarične delavnice po Sloveniji.
Hkrati v začetku prihodnjega meseca izide knjiga (prva od štirih iz serije Fridina domača kuhinja) z naslovom Pomladna Frida, ki se osredotoča na recepte in ideje za jedilnike sezonskih jedi. Zelo pomembna, če ne celo najpomembnejša pa je dobrodelna nota vseh deh publikacij in dogodkov. Celoten izkupiček bodo namreč namenili za oskrbo pred zakolom rešenih rejnih živali, za katere skrbijo v obeh organizacijah in jim omogočajo, da živijo dostojno življenje do naravne smrti v spoštovanju in mirnem in spoštljivem sobivanju s človekom.
Fridino domačo kuhinjo najdete na www.fridina-kuhinja.si
