Encijan, poznan tudi kot košutnik ali rumeni svišč, je do 120 cm visoka trajnica, ki lahko doseže starost tudi do 50 let. Rumene cvetove s petimi venčnimi listi lahko občudujemo julija in avgusta, prvič pa cveti šele pri starosti desetih let. Gre za gorsko rastlino, vendar pa ga imajo nekateri kar na vrtu.
Encijan in zdravilni deli rastline
V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo korenine starejših rastlin, ki se jih razreže na manjše kose in posuši. Sveža korenina diši nekoliko ostro, posušena pa ima prijetno aromo. Glavna zdravilna sestavina encijana je grenčina, poleg tega pa korenina vsebuje še vrsto glikozidov, med drugim gentiopikrin, gentin in gentiamarin. Encijan je eno najstarejših zdravilnih zelišč, cenil ga je tudi znameniti nemški ljudski zdravnik Kneipp, ki je zapisal, da “če imaš pri roki še tako majhen vrtič, posadi vanj košutnik, žajbel in pelin in takoj boš imel pri roki lekarno.”
Iz encijanove korenine se pripravljata tinktura in izvleček. 20 kapljic izvlečka, ki ga zmešamo z 1 dl vode, odpravlja bolečine v želodcu in slabost. Iz encijanove korenine pridelujejo tudi žganje, ki je bilo zaradi svojih zdravilnih lastnosti nekdaj še posebej priljubljeno med alpinisti. Encijan pomaga tudi pri pomanjkljivem izločanju želodčne kisline, pri spahovanju in pekoči zgagi, odpravlja pa tudi krče v želodcu.
Encijanov čaj
Pol čajne žličke drobno narezane in posušene korenine namakamo v skodelici hladne vode 8 ur, lahko pa korenino tudi poparimo in precedimo. Encijanovih korenin ne kuhamo, saj bi bil tako pripravljen čaj pregrenak za uživanje. Kljub temu, da je encijan zelo zdravilen, naj ga ljudje, ki imajo visok pritisk, ne uživajo. Odsvetuje se tudi nosečnicam.