Embalaža iz stiropora prispeva k bakterijski rezistenci

Bakterije postajajo vedno uspešnejše v boju z antibiotiki – celo tistimi izredno močnimi, ki se praviloma uporabljajo kot skrajni ukrep. Gre za pojav, znan kot bakterijska rezistenca. Številni strokovnjaki opozarjajo, da lahko vse večja odpornost bakterij na antibiotike močno ogrozi zdravje prebivalstva. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija vidi bakterijsko rezistenco kot eno največjih nevarnosti ta hip. Razlogi za pojav so kompleksni – od najbolj očitnih, kot je nebrzdana raba antibiotikov v živinoreji, do malce manj samoumevnih. Med slednje spada tudi uporaba embalaže iz stiropora, s katero se pogosto srečamo pri dostavi hrane oziroma v lokalih, kjer ponujajo »hrano za s sabo« …

Idealne okoliščine za posebno darilo: genetski material, ki zagotovi odpornost na antibiotike

Na problematičnost embalaže iz stiropora v povezavi z bakterijsko rezistenco je opozorila študija, ki je bila konec lanskega leta objavljena v reviji Journal of Hazardous Materials. Odpadni stiropor oziroma polistiren, ki se razgradi na delce mikroplastike, predstavlja idealno bivališče za mikrobe in nevarne kemikalije. Še posebej problematično pa je, da se lahko tam udomači genetski material, ki bakterijam podari posebno darilo – odpornost na znane in malce manj znane antibiotike. Bakterijska rezistenca je namreč prav posledica spremembe genetske zgradbe, ki poskrbi za odločilno prednost bakterij v boju z antibiotiki.

Najbolj problematični MCR-geni, ki omogočajo odpornost na kolistin

Študija, objavljena v reviji Journal of Hazardous Materials, je rezultat sodelovanja dveh ameriških in dveh kitajskih znanstvenikov. V njej je natančno opisan vpliv ultravijoličnih žarkov na embalažo iz stiropora, ki se znajde v naravi – in kako lahko to postopoma privede do prisotnosti genov, ki omogočijo odpornost na antibiotike. Najbolj problematična je skupina genov, ki so znani kot MCR-geni. Gre za kratico, ki izvira iz angleščine in ki se nanaša na termin »mobilized colistin resistance«. To pomeni, da so bakterije, pri katerih je prisoten eden od genov, ki spadajo v omenjeno skupino, odporne celo na kolistin, ki velja za enega od najmočnejših antibiotikov. Tako se običajno uporabi šele takrat, ko so izčrpane vse druge možnosti.

Sproščanje kemikalij, ki povečajo nevarnost za horizontalni genetski transfer

Kot opisujejo raziskovalci, ki so se podpisali pod študijo o povezavi med embalažo iz stiropora in bakterijsko rezistenco, je genetski material, ki doseže mikroplastiko, običajno opremljen z vsemi »biološkimi vektorji«, ki so potrebni za prenos na človeka. Tako lahko močno zmanjša naše možnosti za uspešno premagovanje bakterijske okužbe, saj je verjetnost za učinkovitost antibiotikov precej manjša, kot bi bila sicer. Raziskovalci so odkrili še, da lahko kemikalije, ki se postopoma sproščajo iz plastike, povečajo dovzetnost bioloških vektorjev za t. i. horizontalni genetski transfer, kar poveča verjetnost za bakterijsko rezistenco.

Ultravijolična svetloba poskrbi za ogromno razpok, kamor se lahko zatečejo mikrobi

Strokovnjaki, ki so pripravili študijo, menijo, da je potencial za antibiotično rezistenco ena od težav, povezanih z mikroplastiko, ki je bila doslej deležna bistveno manj pozornosti, kot si jo zasluži. Izpostavljenost delcev mikroplastike s premerom od 100 nanometrov do 5 mikrometrov ultravijoličnemu svetlobnemu spektru poveča površino razpok, v katere se lahko ujamejo mikrobi. Med razgradnjo plastike pa se sproščajo tudi depolimerizacijske kemikalije, ki prebijejo bakterijsko membrano, kar omogoča vdor genov, ki poskrbijo za odpornost na antibiotike. Površina mikroplastičnih delcev lahko predstavlja idealno območje za stik med različnimi bakterijami. Kombinacija stika med temi bakterijami in njihove izpostavljenosti sproščenim kemikalijam pa ima lahko sinergijski  učinek. Okoliščine za vzpostavitev antibiotične rezistence so tako še posebej ugodne, tudi če antibiotiki niso prisotni.