Prijava
Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa niso omejene le na čas odraščanja, saj se veliko ljudi z njimi srečuje tudi v svojih dvajsetih ali celo tridesetih letih, občasno pa izbruhnejo tudi pozneje v življenju. Gre za kožno stanje zaradi razvoja bakterij in ima lahko tudi dolgoročne posledice.
Nastanek aken
V obdobju najstništva je za nastanek aken odgovorno predvsem povišano izločanje spolnih hormonov. Hiperaktivnost žlez lojnic privede do prekomernega izločanja sebuma oz. kožne maščobe, zaradi motenj v poroženevanju kože pa se dlačni mešiček zamaši. Nastane komedon, čemur pogovorno rečemo »zamašena pora«, izločanje sebuma na površino kože pa je onemogočeno, kar vodi v nastanek vnetja in razvoj anaerobnih bakterij Propionibacterium acnes. Poleg hormonskih sprememb (predvsem povečane količine androgenih oziroma moških spolnih hormonov) so vzroki za nastanek aken tudi nepravilna prehrana (predvsem slabe maščobe in sladkor), jemanje določenih zdravil in stres. Velik dejavnik je tudi dednost, vplivajo pa lahko tudi motnje v imunskem sistemu in okoljski dejavniki.
Akne puščajo pri posamezniku tudi dolgoročne posledice. Pogosto privedejo do povnetnega eritema, torej sprememb v pigmentaciji kože, in do značilnih postakenskih brazgotin.
Kaj se dogaja v koži?
Akne nastajajo predvsem na področju povečanega števila lojnic, kar obsega obraz, vrat in prsni koš. Razvoj bolezni je zelo zapleten, v glavnem pa poteka v dveh delih:
- Povečana keratinizacija lasnega folikla in povečana tvorba seruma oz. maščobne snovi
Povečano poroženevanje vodi v zožitev na vrhu lasnega izvodila. Izločen sebum »zlepi« odmrle kožne celice, ki bi se sicer morale odluščiti s kože, in tako tvori zamašek. Nastane komedon, ki je v tej fazi lahko še neviden. Lahko gre za odprti ali zaprti komedon, v vsakem primeru pa gre za nevnetno akno, ki (še) ni rdeča ali zatečena.
- Vnetni in imunski odgovor prizadetega tkiva in kolonizacija anaerobnih bakterij
Mešanica sebuma in odluščenih celic povrhnjice predstavlja hranivo za razvoj bakterij P. acnes, ki so sicer del običajne kožne mikroflore. Vendar pa imajo osebe z aknami v lasnem foliklu večje koncentracije P. acnes, ki so vzrok za razvoj vnetnih aken. Izločajo namreč proinflamatorne substance, zaradi česar se ob številnih drugih procesih v koži sproži imunski odziv in pojavi se vnetje. Zaradi razvoja vnetja v zdaj zaprtem komedonu pride do draženja kože in poškodb tkiva, saj stene lasnega folikla počijo in vsebina se razlije v dermis (usnjico), kar pripelje do še povečanega vnetnega odziva kože. Iz komedona se zdaj razvijejo vnetne akne, ki se izražajo v različnih oblikah.
Vrste aken
Vrsta aken je odvisna od stopnje vnetja ter obsega področja, ki ga obsega. Akne delimo na:
- Odprti komedon: Pogovorno mu pravimo tudi ogrc. Izvodilo je odprto, sebum se izloča, vendar zastaja v pori. Zaradi oksidacije vsebine na zraku komedon potemni.
- Zaprti komedon: Izvodilo je zaprto in vsebina ne izteka na površje kože. Ker ne pride do stika z zrakom, vsebina ne oksidira, zato je komedon bele barve, navadno dvignjen nad površino kože. Iz te oblike se lahko razvijejo vsi vnetni tipi aken.
- Papula: Ko se zaprti komedon vname, se sčasoma na koži pojavita rdečina in izboklina (bunčica), običajno občutljiva za dotik.
- Pustula: Ko vnetje postane močnejše, se na vrhu papule pojavi gnoj, kar na koži opazimo kot belo rumen mehurček. Koža okrog pustule je vneta in rdeča.
- Nodul: Pri razpoku vnetnega mešička se pojavi globoko vnetje, ki je videti kot vozliček. Gre za veliko in bolečo spremembo, ki sega že globoko v kožo.
- Cista: Zaradi močnega vnetja je folikel napolnjen z gnojem. Gre za globoko in bolečo spremembo tkiva, ki lahko pušča na koži tipične brazgotine.
Pri pojavnosti aken je pomembno njihovo prepoznavanje. V grobem ločimo vnetne in nevnetne akne. Nevnetne so posledica povečanih in zamašenih lasnih foliklov in zajemajo odprte in zaprte komedone. Vnetne pa so povzročene s poškodbo stene komedona, kar vodi v vnetje, bolečino in večje poškodbe tkiva. Kadar se odločamo za pravilno nego, terapijo ali obisk dermatologa, težavnost aken uvrščamo v tri glavne kategorije:
- Blage akne obsegajo odprte in zaprte komedone, pojavi se lahko nekaj papul in pustul, a brez nodulov. Običajno se pojavljajo na nosu, čelu in bradi. V tej fazi navadno zadostuje, da kožo negujemo z ustreznimi kozmetičnimi sredstvi.
- Srednje huda oblika aken obsega poleg odprtih in zaprtih komedonov tudi od nekaj do veliko papul in pustul, lahko se pojavijo tudi noduli. Običajno se pojavljajo na obrazu, dekolteju, vratu in hrbtu. Stanje lahko do neke mere nadzorujemo s pravilno nego, ustrezno kozmetično terapijo in prilagoditvijo življenjskega sloga, priporoča pa se tudi obisk specialista.
- Huda oblika aken obsega številne papule, pustule, pa tudi nodule in ciste. Spremembe zajemajo obsežna območja in se med seboj združujejo. Stanje zahteva obisk dermatologa.
Nega aknaste kože
Aknasta koža spada v kategorijo občutljive kože, zato jo je treba temu primerno negovati. Številni izdelki, ki jih najdemo na policah drogerij, niso primerni zanjo. Glavna napaka, ki bi jo želela poudariti pri negi aknaste kože, je razumevanje izločanja sebuma. Torej vrnimo se za trenutek nazaj k delovanju kože.
Res je, da se aknasta koža običajno razvije iz mastne kože (čeprav ne vedno). Torej je med drugim lahko vzrok za nastanek aken tudi v preobilnem izločanju sebuma, ki v naslednjem koraku »zlepi« poroženele celice in tvori komedon. Vendar pa se je treba zavedati, da v trenutku, ko imamo zaprti komedon ali katerokoli njegovih nadaljnjih oblik, ni več povečanega izločanja sebuma na površino kože, saj ta zastaja v (zamašeni) pori. Kar pomeni, da v večini primerov aknasta koža NI mastna, saj ni več pretiranega izločanja sebuma. Torej so izdelki za nego mastne kože za aknasto kožo povsem neprimerni.
Nadalje je treba vedeti, da sebum na površini kože oksidira in se spremeni v proste maščobne kisline in glicerol. Glicerol (pogosto poimenovan tudi glicerin, ki ni pravilen izraz, predstavlja pa isto snov) je odličen vlažilec, ki skrbi za primerno vlažnost naše kože. Če torej ni več izločanja sebuma, ni tvorbe glicerola, kar pomeni, da je taka koža celo bolj suha. Zato izdelki, sicer namenjeni mastni koži, res niso primerni. Zelo pogosto namreč vsebujejo alkohol, ki kožo še dodatno izsuši, kar lahko pripelje do porušene lipidne zaščite, ki že tako zapleteno stanje še poslabša.
Kakšna nega je torej primerna? Ker je problematika kompleksna, je tudi nega aknaste kože nekoliko zahtevnejša.
Katere sestavine uporabiti
Kozmetični izdelki aken ne zdravijo, pač pa le vplivajo na boljši videz kože ter do določene mere preprečujejo nastanek ali blažijo stanje. V primeru hude oblike aken poiščite zdravniško pomoč, saj so ob neprimernem zdravljenju posledice na koži lahko trajne. Tudi sama se bom zato osredotočila samo na sestavine v kozmetičnih izdelkih, saj zdravila uporabljamo le pod dermatološkim nadzorom.
Pri izdelavi ali nakupu kozmetičnih izdelkov moramo imeti v mislih problematiko aken in namen izdelkov. Nega kože, ki je zgolj nagnjena k nastanku nevnetnih komedonov, bi morala vsebovati sestavine, ki uravnavajo poroženevanje in luščenje kože, ožijo pore ter uravnavajo izločanje sebuma. Tako bi se odmrle celice odluščile s kože in s sebumom ne bi tvorile »čepkov«. V primeru aken pa je potrebna bolj kompleksna nega. Poleg zgoraj omenjenega delovanja moramo uporabiti tudi sestavine s protimikrobnim (za zmanjšanje števila bakterij P. acnes) in protivnetnim delovanjem ter sestavine za zmanjševanje brazgotin ter hiperpigmentacij oz. pigmentnih madežev, ki ostanejo po aknah.
V kozmetičnih izdelkih za nego aknaste kože uporabljamo hidroksikisline (AHA in BHA), vitamine, antioksidante in številne botanične ekstrakte. Ko formuliramo negovalne izdelke, uporabljamo sestavine z vsemi zgoraj navedenimi delovanji. Naj omenim tiste, po katerih posegamo najpogosteje. Pod protivnetne sestavine spadajo bisabolol, pantenol, ekstrakt ognjiča in zelenega čaja ter cinkov oksid. Odlična antioksidanta, ki ščitita kožo, sta vitamin E ter koencim Q10. Vitamin A pomaga pri normalizaciji poroženevanja, pospeši proces celjenja in regeneracije. Vitamin B3 izboljša stanje aken, oži pore, zmanjšuje pigmentacijo in izboljša vlažnost kože. Alantoin blago vpliva na luščenje in vlaži ter deluje protivnetno. Veliko uporabljamo tudi eterična olja, saj imajo močno protimikrobno, protivnetno in regenerativno delovanje. Za nego aknaste kože najpogosteje uporabljamo eterična olja čajeve mirte (čajevca), timijana, rožmarina, sivke, kamilice, smilja in kadilne bosvelije. Vendar pa poudarjam, da eterična olja uporabljamo v zelo nizkih deležih, saj lahko sicer dražijo kožo.
Negovalna rutina
Obraz čistimo z blagim čistilnim sredstvom brez agresivnih površinsko aktivnih snovi, ki mora imeti poleg tega tudi primeren kisel pH. Mila, čistila z alkoholom ali močnimi anionskimi surfaktanti (čistilci oz. penilci) črtamo s seznama. Po čiščenju uporabimo tonik s protimikrobnimi sestavinami in ustreznim pH-jem (okrog 5). Negovalna sredstva, ki jih uporabljamo za aknasto kožo, navadno obsegajo lažje emulzije, losjone, fluide ali gel, ki vsebuje lahka nekomedogena olja, vlažilce in protivnetne sestavine. Težkih krem z večjim deležem olj ali masel navadno ne uporabljamo, izogibamo se tudi čebeljemu vosku. Svetujem tudi redno uporabo nežnega pilinga (dvakrat mesečno) ter primerno masko.
Pazimo na komedogene sestavine
Paziti moramo, da pri negi uporabljamo nekomedogene snovi. Komedogene sestavine so tiste, ki mašijo pore in povzročijo ali slabšajo stanje aken. Komedogeni snovi, ki ju zelo pogosto zasledimo v konvencionalni kozmetiki, sta npr. mineralno olje ali vazelin, vendar pa komedogene sestavine najdemo tudi med naravno kozmetiko. Taka so številna rastlinska olja in masla (npr. kakavovo maslo, kokosovo olje, olje pšeničnih kalčkov …), ravno tako voski. Da je situacija še nekoliko bolj zapletena, je treba vedeti, da je komedogenost v veliki meri individualna. Torej ni nujno, da bo vsaka znana komedogena sestavina vsakemu posamezniku povzročala težave, hkrati pa lahko neka sestavina velja za »varno«, a določenemu posamezniku sproža nastanek aken.
