Ko vremenska napoved prvič pokaže slano, mnogi na hitro posežejo po plastični vreči, foliji ali kosu polivinila in z njim ovijejo občutljive rastline. Takšna zaščita se zdi logična, vendar je lahko problematična, zlasti če se plastika dotika listov ali če rastlina ostane zaprta več dni. Za večino vrtnih rastlin je boljša zračna vrtnarska koprena, pri lončnicah pa je pogosto pomembneje zaščititi korenine kot pa celo rastlino zaviti v neprepusten ovoj.
Ključni poudarki:
- Plastična folija, ki se dotika listov, lahko med slano povzroči hladne poškodbe prav na mestih stika.
- Zračna vrtnarska koprena bolje uravnava temperaturo in vlago ter je za kratkotrajno zaščito rastlin praviloma varnejša.
- Pri rastlinah v loncih zaščitite predvsem koreninsko grudo, lonec dvignite od tal in poskrbite za dober odtok vode.
Zakaj plastična folija ni najboljša zaščita pred slano?
Plastična folija sama po sebi ni dober izolator. Lahko zadrži nekaj toplote in prepreči neposredno usedanje slane, vendar se njena učinkovitost hitro zmanjša, če je položena neposredno na listje.
Ponoči se plastika hitro ohladi, hlad pa se na mestih stika prenese na liste in nežne poganjke. Prav tam lahko naslednje jutro opazite temne, vodene ali povešene lise.
Druga težava je vlaga. Pod neprepustno folijo se lahko hitro nabere kondenz, čez dan pa se lahko ob soncu prostor pod njo nenadoma precej segreje.
Največja napaka: folija neposredno na listih
Če plastično vrečo preprosto povlečete čez rastlino in jo pustite ležati na listih, ste ustvarili zelo neenakomerno zaščito. Zrak med rastlino in zaščitnim materialom je tisti, ki pomaga zmanjševati hitre temperaturne spremembe.
Bolj kot je rastlina stisnjena pod mokro plastiko, manj učinkovita je zaščita.
To je še posebej pomembno pri:
- citrusih,
- oleandrih,
- mladih zimzelenih rastlinah,
- občutljivih zeliščih,
- rastlinah v večjih zunanjih posodah,
- rastlinah z velikimi mehkimi listi.
Če morate začasno uporabiti plastično ponjavo, naj bo podprta z loki ali količki, da se večinoma ne dotika rastline.
Vrtnarska koprena deluje drugače
Vrtnarska koprena je lahka, porozna in prepušča zrak ter del vlage. Njena glavna prednost je, da okoli rastline zadrži tanek sloj nekoliko toplejšega zraka, ne da bi jo popolnoma zaprla.
Za kratkotrajno jesensko slano je zato pogosto najpreprostejša rešitev.
Kopreno lahko:
- položite čez rastlino,
- pustite nekaj zračnega prostora,
- na robovih jo nežno pritrdite,
- po mrzli noči preverite rastlino,
- ob toplejšem dnevu zaščito odmaknete ali odstranite.
Pri večjih grmih jo je bolje podpreti s preprostimi količki, da ne stisne nežnih poganjkov.
Koliko pred mrazom sploh zaščiti ena plast koprene?
Tanka vrtnarska koprena rastline ne spremeni v rastlinjak. Omogoča le nekaj stopinj dodatne zaščite, kar je pogosto dovolj pri lahki jesenski slani.
Če je napovedan močnejši mraz, ena plast ne bo rešila izrazito toploljubne rastline.
Takrat je treba razmisliti o:
- več plasteh koprene,
- prestavitvi lonca na zavetno mesto,
- dodatni izolaciji lonca,
- ali pri zelo občutljivih vrstah o prestavitvi v prostor brez zmrzali.
Pomembno je poznati tudi samo rastlino. Kar je dovolj za odporen rožmarin ob steni hiše, ni nujno dovolj za toploljubni hibiskus.
Rastline pokrijte pred sončnim zahodom
Zaščita je najbolj učinkovita, če pod njo ujamete nekaj toplote, ki jo je čez dan oddala zemlja.
Zato rastlin ne pokrivajte šele zgodaj zjutraj, ko je temperatura že najnižja. Če je napovedana slana, kopreno namestite proti večeru, preden se tla močno ohladijo.
Pri rastlinah na gredi naj zaščitni material sega nekoliko čez rastlino in se ob robovih približa tlom. Tako se toplota iz zemlje počasneje izgublja.
Zjutraj zaščite ne pustite zaprte ves dan
Jesenski dnevi so lahko hladni ponoči, nato pa presenetljivo sončni. Pod neprepustno plastiko se temperatura ob soncu lahko hitro dvigne, kondenz pa se še poveča.
Zato plastične zaščite ne puščajte zaprte več dni brez nadzora.
Pri kopreni je nevarnost manjša, ker material diha, vendar tudi nje ni treba puščati več tednov na rastlinah, ki zaščite čez dan ne potrebujejo.
Najbolje je prilagajati zaščito dejanskemu vremenu.
Kaj pa mehurčkasta folija?
Mehurčkasta folija je lahko zelo uporabna, vendar predvsem okoli lonca, ne okoli listov.
Pri rastlinah v posodah je koreninska gruda izpostavljena mrazu z vseh strani. Če lonec ovijete z mehurčkasto folijo, juto ali drugim izolacijskim materialom, lahko precej upočasnite ohlajanje korenin.
Dober način je:
- lonec dvigniti od hladnih tal,
- preveriti, da je odtok prost,
- okoli zunanjega dela lonca namestiti izolacijo,
- nadzemni del rastline pa po potrebi zaščititi s kopreno.
Tako imata koreninski in nadzemni del vsak svojo primerno zaščito.
Plastična folija je uporabna kot streha, ne kot tesen ovoj
Plastike ni treba popolnoma izključiti. Zelo uporabna je lahko kot začasna streha ali zunanja zaščita pred dežjem in vetrom, če med njo in rastlino ostane dovolj zraka.
Pri preprostem začasnem okvirju lahko folijo napnete nad rastlino, ne da bi se je dotikala. Ob straneh pustite prostor za zračenje.
Tako dobite učinek majhnega zavetja, ne pa zaprte mokre vreče. To je precej drugače kot neposredno zavijanje rastline.
Katere rastline jeseni najpogosteje potrebujejo zaščito?
Vse rastline ob prvi slani ne potrebujejo zaščite. Veliko trajnic in odpornih grmov mraz brez težav prenese, nepotrebno zavijanje pa lahko povzroči več težav kot koristi.
Pozorni bodite predvsem na:
- občutljive lončnice, ki jih še niste prestavili v notranjost,
- mlade, letos posajene rastline,
- sredozemska zelišča v loncih,
- fige in druge nekoliko občutljive rastline na hladnejših legah,
- rastline tik pred koncem cvetenja, ki jih želite ohraniti še nekaj časa,
- mlade poganjke, ki še niso dobro oleseneli.
Pri odpornih vrtnih rastlinah pa je pogosto dovolj dobra zastirka okoli korenin.
Tudi pretirano zavijanje lahko škodi
V želji po zaščiti lahko rastlino ovijemo s toliko plastmi, da ostane več tednov v hladnem, vlažnem in slabo zračnem okolju.
To povečuje možnost:
- plesni,
- gnitja,
- glivičnih težav,
- mehčanja poganjkov,
- kondenzacije,
- prezgodnjega ogrevanja ob sončnih dnevih.
Zimska zaščita naj zato ni hermetična embalaža.
Cilj je ublažiti najhujše temperaturne ekstreme, ne pa rastline popolnoma odrezati od okolja.
Kaj narediti pri rastlinah v loncih?
Lončnice zahtevajo nekaj drugačen pristop kot rastline v zemlji. Njihove korenine so veliko bolj izpostavljene mrazu, saj jih ne obdaja velika masa zemlje.
Pred prvo resnejšo slano:
- lonec prestavite ob zavetno steno,
- odstranite podstavek z zastajajočo vodo,
- lonec dvignite od hladnih tal,
- okoli posode namestite zračno ali izolativno zaščito,
- nadzemni del po potrebi pokrijte s kopreno,
- zelo občutljive vrste prestavite v prostor brez zmrzali.
Če je lonec majhen, ga je pogosto lažje preprosto premakniti kot pa graditi zapleteno zaščito.
Ne pozabite na korenine v zemlji
Pri rastlinah, ki ostanejo na gredi, je pogosto učinkovitejša dobra plast zastirke kot pa neprestano ovijanje zgornjega dela.
Okoli koreninskega območja lahko uporabite:
- suho listje,
- slamo,
- drobno lubje,
- kompost,
- drug primeren organski material.
Zastirka zmanjša hitrost ohlajanja in nihanje temperature v zgornji plasti tal.
Ne nasujte pa debele mokre mase neposredno ob občutljivo steblo ali vrat rastline, kjer lahko spodbuja gnitje.
Če rastlino ujame slana, z rezjo počakajte
Naslednje jutro so lahko poškodovani listi videti zelo slabo: povešeni, temni ali vodeni. Ne hitite takoj s škarjami.
Počakajte, da vidite, kateri deli so dejansko odmrli. Če odrežete rastlino takoj, lahko odstranite tudi tkivo, ki bi si še opomoglo, in jo dodatno izpostavite naslednjemu mrazu.
Pri občutljivih trajnicah lahko del poškodovanega nadzemnega dela nekaj časa celo nudi dodatno zaščito notranjosti rastline.
Kaj uporabiti namesto plastične vreče?
Če je napovedana le ena hladna noč, je najbolj praktičen postopek zelo preprost:
- občutljive lončnice premaknite ob hišo,
- manjše prenesite v zavetje,
- večje rastline pokrijte z vrtnarsko kopreno,
- pri loncih izolirajte predvsem stene posode,
- robove koprene zavarujte pred vetrom,
- naslednji dan preverite temperaturo in zaščito prilagodite.
To je praviloma učinkoviteje kot tesno zavijanje listov v neprepustno plastiko.
Prva slana še ne pomeni, da morajo biti vse rastline ovite do pomladi. Pozna jesen pogosto prinaša hladne noči, nato pa več dni razmeroma blagega vremena.
Zato rastline spremljajte in zaščito dodajajte takrat, ko je potrebna.
Koprena, zavetje in izolacija lonca delujejo najbolje kot del prilagodljivega sistema. Rastlina ostane zračna, dobi svetlobo, vi pa jo lahko ob res močnem mrazu hitro dodatno zaščitite.
Plastična folija ima na vrtu svoje mesto, vendar je praviloma veliko uporabnejša kot streha ali zunanja pregrada kot pa kot tesen ovoj neposredno okoli rastline.
Preberite tudi:
- Lonci na terasi lahko pozimi počijo: Pred prvo zmrzaljo uporabite ta preprost trik
- Rožmarin v loncu pred zimo: Ga oktobra prestaviti v hišo ali pustiti zunaj?
