Ko iz rastlinjaka odstranimo zadnje paradižnike, paprike in kumare, je zelo mamljivo zapreti vrata in nanj pozabiti do pomladi. Prav prazna konstrukcija pa je najboljša priložnost za čiščenje stekel ali folije, odstranitev starih vrvic, pregled opreme in ureditev tal. Nekaj dela ob koncu sezone pomeni več svetlobe, manj skrivališč za škodljivce in precej prijetnejši začetek nove vrtnarske sezone.
Ključni poudarki:
- Iz rastlinjaka odstranite odmrle rastline, stare vrvice, opore in druge ostanke, ki jih naslednjo sezono ne boste ponovno uporabljali.
- Stekla ali folijo operite, saj umazanija in alge občutno zmanjšajo količino svetlobe v notranjosti.
- Tal ni treba agresivno razkuževati; pomembnejši so organska snov, dobra struktura in odstranitev močno obolelih ostankov.
Začnite pri rastlinah, vrvicah in starih oporah
Ko je pridelek končan, odstranite nadzemne dele rastlin skupaj s koreninami, če jih lahko brez večjega prekopavanja izvlečete. Pri zdravih rastlinskih ostankih lahko material nasekljate in kompostirate, močno obolele dele pa raje odstranite iz običajnega domačega komposta.
Ne pozabite na vrvice, s katerimi ste privezovali paradižnik in kumare. V njih se skozi sezono naberejo prah, rastlinski sokovi in drobni ostanki, pogosto pa so že tako raztegnjene, da jih prihodnje leto ni vredno ponovno uporabiti. Plastične sponke in trše opore lahko operete, osušite ter shranite.
Hkrati odstranite prazne lončke, etikete, stare podstavke in vse drugo, kar se je čez poletje znašlo v kotih. Praznejši prostor je veliko lažje dobro očistiti.
Zakaj je pranje stekel ali folije tako pomembno?
Po eni sezoni so površine rastlinjaka pogosto prekrite s prahom, posušenimi kapljicami, algami in organsko umazanijo. Poleti tega skoraj ne opazimo, ker je svetlobe veliko, v kratkih hladnejših dneh pa vsaka dodatna plast umazanije še zmanjša količino svetlobe v notranjosti.
Stekla operite z mlačno vodo in mehko krtačo ali gobico. Pri polikarbonatu in plastični foliji se izogibajte grobim čistilom ter ostrim gobicam, saj lahko površino opraskate in jo s tem naredite še bolj dovzetno za nabiranje umazanije.
Največ pozornosti namenite:
- notranji strani strehe,
- stikom med ploščami,
- spodnjemu robu konstrukcije,
- vratom in prezračevalnim odprtinam,
- mestom, kjer se je pojavila zelena plast alg.
Če je rastlinjak večji, delo razdelite na več delov. Ni potrebno, da je videti kot nov, cilj je predvsem odstraniti oblogo, ki zastira svetlobo in zadržuje vlago.
Preglejte kote, kjer so se skrivali škodljivci
Prazna konstrukcija omogoča pogled na mesta, do katerih med sezono skoraj nikoli ne pridemo. Pod robovi polic, za lonci, ob lesenih okvirjih in v razpokah lahko ostanejo različni škodljivci ali njihove razvojne oblike.
Posebej preverite rastlinjak, če ste imeli težave z rastlinjakovim ščitkarjem, pršicami, ušmi ali polži. Ni treba razkuževati vsakega centimetra z močnimi sredstvi; odstranitev rastlinskih ostankov in temeljito mehansko čiščenje pogosto naredita največ.
Polže poiščite tudi pod deskami, posodami in v vlažnih kotih. Če tam ostanejo kupi listja in stari lonci, jim dejansko pripravimo mirno prezimovališče nekaj centimetrov stran od prihodnjih sadik.
Kaj narediti z zemljo po paradižniku?
Tla v rastlinjaku so po dolgi sezoni pogosto zbita in precej izčrpana, vendar jih ni treba avtomatično odstraniti in zamenjati. Popolna menjava večje količine zemlje je velik poseg in je na domačem vrtu večinoma nepotrebna.
Najprej odstranite večje korenine in površino rahlo zrahljajte. Če je zemlja težka in zbita, jo lahko z vilami privzdignete, ne da bi vse plasti obrnili na glavo.
Nato dodajte zrel kompost ali drugo dobro razgrajeno organsko snov. Pri običajni vrtni zemlji je pogosto dovolj nekaj centimetrov komposta po površini, ki ga rahlo vdelate v zgornji sloj.
Če so rastline med sezono imele resne talne bolezni, je zgodba drugačna in je smiselno ukrep prilagoditi konkretnemu problemu. Samo dejstvo, da je na istem mestu rasel paradižnik, pa še ni razlog za agresivno razkuževanje zemlje.
Ali je treba rastlinjak jeseni »sterilizirati«?
Za domači rastlinjak praviloma ne potrebujemo popolnoma sterilnega okolja. V tleh živijo tudi koristni mikroorganizmi, zato polivanje celotne površine z močnimi razkužili ni dobra rutinska praksa.
Veliko učinkoviteje je odstraniti vire težav: obolelo listje, mumificirane plodove, stare korenine, okužene vrvice in umazanijo na konstrukciji. Nato izboljšamo zračnost tal in poskrbimo za normalno prezračevanje.
Močna čistila so lahko smiselna na trdih praznih površinah, če je bilo v rastlinjaku res veliko bolezni, vendar jih uporabljajte ciljno in v skladu z namenom izdelka. Za vsakoletno jesensko čiščenje običajno zadostuje voda, mehansko drgnjenje in po potrebi blago čistilo.
Ne pozabite na zalivalni sistem
Če uporabljate kapljično namakanje, je konec sezone pravi čas za pregled cevi in kapljačev. Odstranite večje nečistoče, sistem sperite in preverite, ali so posamezne odprtine zamašene.
Na območjih, kjer lahko pozimi voda v ceveh zmrzne, sistem izpraznite. Voda, ki ostane ujeta v ceveh, spojih ali filtrih, se ob zmrzovanju razširi in lahko povzroči razpoke.
Pospravite tudi zalivalke in občutljive priključke, če so izpostavljeni mrazu. Nekaj minut dela jeseni lahko prepreči spomladansko iskanje puščanja po celotnem sistemu.
Police, lonce in sadilne pladnje operite zdaj
Lončki za sadike so spomladi vedno potrebni takrat, ko imamo najmanj časa. Če jih operete ob koncu sezone, bodo marca ali aprila že pripravljeni.
Najprej odstranite star substrat in korenine, nato jih operite ter dobro posušite. Posebno pozornost namenite pladnjem, v katerih so bile bolne sadike ali rastline z gnitjem korenin.
Čiste lončke lahko zložite po velikosti, poškodovane pa odstranite. Tako ne boste naslednjo pomlad ponovno shranjevali razpokanih loncev, ki jih že letos niste želeli uporabiti.
Rastlinjaka po čiščenju ne zaprite povsem nepredušno
Jeseni in pozimi se lahko v zaprtem rastlinjaku nabira veliko kondenza. Čeprav v njem skoraj nič ne raste, dolgotrajna vlaga spodbuja razvoj alg in plesni na konstrukciji.
Ob milejših dneh zato odprite vrata ali prezračevalne lopute in omogočite kroženje zraka. Po močnem dežju preverite tudi, ali streha in žlebovi normalno odvajajo vodo.
Če je rastlinjak iz folije, preglejte manjše razpoke in ohlapne dele. Majhna poškodba se lahko med zimskim vetrom hitro spremeni v veliko raztrganino, zato jo je bolje popraviti, preden pride prvo resno neurje.
Zapišite si, kaj letos ni delovalo
Ko je rastlinjak še sveže v spominu, si vzemite pet minut za načrt naslednje sezone. Morda so bili paradižniki posajeni pregosto, visoka sorta je zasenčila papriko ali pa je bila pot med gredami preozka.
Zapišite si tri ali štiri konkretne stvari, ki bi jih prihodnje leto spremenili. Tak zapisek je pogosto vrednejši od splošnega načrta, ki ga začnemo sestavljati šele spomladi, ko polovico podrobnosti že pozabimo.
Tudi fotografija praznega rastlinjaka je uporabna. Na njej boste videli položaj gred, namakalnih cevi in opor, zato bo spomladansko načrtovanje precej lažje.
Prazna konstrukcija je priložnost, ne konec sezone
Temeljito jesensko čiščenje rastlinjaka ni posebej spektakularno opravilo, vendar ima zelo praktičen rezultat. Več svetlobe, manj starih ostankov, urejena oprema in pripravljena tla pomenijo, da spomladi ne začnemo z večdnevnim čiščenjem, ko bi najraje že sejali in sadili.
Ni treba razkužiti vsakega vijaka ali zamenjati vse zemlje. Največ naredimo z nekaj osnovnimi koraki: odstranimo ostanke, operemo prosojne površine, pregledamo konstrukcijo, uredimo tla in pospravimo opremo. Rastlinjak bo tako v novo sezono vstopil precej bolje pripravljen.
Preberite tudi:
- Ste odstranili paradižnik? V rastlinjak oktobra posejte teh 6 vrtnin
- Najpogostejša napaka pri postavljanju rastlinjaka, ki lahko uniči vašo zimsko zelenjavo
