DomovZdravje & prehranaEkološka pridelava in integrirana pridelava

Ekološka pridelava in integrirana pridelava

Ste že slišali za pojma ekološka pridelava in pa integrirana pridelava? Ali poznate pomen pridelave? Morda že sami pridelujete svoje sadje in zelenjavo? Praktične nasvete najdete tudi v naši mesečni rubriki vrtnarjenje, če pa pridelke raje kupujete, pa je seveda pomembno, da veste, kaj kupujete. To, da obstajajo različni načini pridelave, vam je najbrž znano, nekaj več o tem pa sta nam povedala gospod Peter Štular, ki ima v dolini Dragonje ekološko kmetijo, in gospod Andrej Smodič iz Murske Sobote, ki se ukvarja z integrirano pridelavo.

- Oglas -

ekohrana

Še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da dandanes gledamo na vsak evro, kar pa lahko prehitro  pomeni, da varčujemo pri prehrani in ne glede na poreklo in pridelavo kupujemo tisto, kar je – ceneje. To pa seveda ni vedno dobro, predvsem pa vam lahko danes razložimo, zakaj so pridelki, ki so pridelani na ekološki ali integriran način, boljši, a seveda tudi malce dražji. Upamo, da vam bomo z razlago dali zaupanje, da denar, ki ga vložite v kvalitetno prehrano, pravzaprav vlagate vase.

Ekološka pridelava

Peter Štular najprej prizna, da so dobri odnosi s trgovcem ključnega pomena. Preko KZ Agraria med drugim sodeluje tudi z Mercatorjem in pravi, da je dobro sodelovanje pomembno zato, da lahko kupci dobivajo takšno hrano, kot si jo želijo. »Že tretje leto pridelujemo ekološko, za kar smo se odločili iz preprostega razloga, ker smo želeli narediti korak naprej in iti stopnico više.« Vsake toliko časa je dobro najti nov izziv in stremeti k napredku, zato je tudi njegova kmetija v dolini Dragonje takrat začela z ekološko pridelavo.

- Oglas -

Ekološka pridelava temelji na naravnih metodah, pridelki pa imajo visoko kakovost, saj tovrstna pridelava ne dovoljuje uporabe kemičnih sredstev, sintetičnih dodatkov in gensko spremenjenih organizmov. »Ne uporabljamo pesticidov, gnojila pa so organskega izvora, zato je hrana naravna in zagotovo bolj zdrava,« se nasmehne gospod Štular. Vseeno pa po njegovem mnenju osveščenost še ni dovolj visoka in ljudje o ekološkem načinu pridelave še ne vedo dovolj. »Že v vrtcih bi morali učiti otroke o pomembnosti okolja in ekološkega ravnanja, saj se ljudje tega še vedno premalo zavedajo. Ne vedo, kaj pomeni ekološko in organsko. Pogosto rečejo, da je vse enako, saj je zrak tako ali tako onesnažen. Ekološka pridelava zahteva več ročnega dela in veliko bolj se ji moraš posvetiti.«

Ekološka pridelava, integrirana pridelava hrane

Ekološka pridelava – Investicija v zdravje

Ekološka pridelava tudi zaradi posebne oskrbe, ki jo zahteva, pomeni manj pridelka in tudi višjo ceno. »Poleg večje količine ročnega dela, ki sem jo že omenil, moramo upoštevati tudi to, da ekološka pridelava veliko več stane. Tisto, kar kmetje kupimo (seme ipd.) je avtomatično 20 odstotkov dražje, upoštevati pa morate tudi to, da moramo tudi sami veliko vložiti,« razloži gospod Štular. »Vseeno imam občutek, da si ljudje predstavljajo veliko višje cene, kot dejansko so.« Vendar pa gre tu za investicijo: ne le za kmeta, pač pa tudi za kupca, saj s to hrano investira v svoje zdravje in dobro počutje.

Na Štularjevi kmetiji so se odločili za ekološko pridelavo tudi zato, da lahko otroci mirno jedo zdravo, naravno hrano. »Že nekaj časa sem imel načrt, da se lotim takšne pridelave, pa sprva ni bilo mogoče, ko pa je stvar dozorela, smo se odločili narediti premik.« Nad načinom povezovanja kupca s pridelovalcem preko trgovcev, ki zdaj tudi jasno »povedo«, od kod je kateri pridelek, je navdušen. »Seveda je bolje, da lahko ljudje vse vedo, da vidijo, da je to slovensko in da prihaja od blizu, iz naših krajev. Tako počasi pridobijo tudi zaupanje, ki se mora nujno ustvariti.« Povpraševanje pa seveda določa ponudbo.

- Oglas -

Včasih se na njegovi kmetiji oglasijo tudi radovedneži, gosti šole in fakultete, ki si pridejo ogledati način pridelave. »Obiskov sem vesel in zelo rad pokažem, kako pridelujemo, s tem nimam nobenih težav.«

Integrirana pridelava je naravi prijazna

Andrej Smodič, izvršni direktor Razvojnega centra Panonski vrt v okviru Skupine Panvita iz Murske Sobote, se ukvarja z integrirano pridelavo. S trgovci, vključno z Mercatorjem, sodeluje preko Panvite. Integrirana pridelava je naravi prijazna, uporablja naravne vire in mehanizme, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetovanja na okolje in zdravje ljudi. S tem lahko pridelujejo zdravo in kvalitetno hrano. Določena kemijska sredstva je dovoljeno uporabiti, kadar je ogrožen gospodarski prag pridelave. »Prednost pred fitofarmacevtskimi in drugimi podobnimi ukrepi imajo naravni, s čimer dosežemo ali lahko dosežemo enak gospodarski učinek,« pravi.

Od običajne pridelave se integrirana tako razlikuje tudi po kolobarjenju, najlažje pa jo razložimo, če zaščito rastlin predstavimo kot zdravljenje, gnojenje pa kot prehranjevanje. »V konvencionalni pridelavi je dovoljeno vse, kar je v Evropi registrirano. V integrirani pridelavi je vse to pazljivo urejeno in strogo omejeno. Vsako leto posebna komisija pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje izda tehnološka navodila za integrirano pridelavo za posamezne skupine sadja, vrtnin in poljščin. Tu najdemo nabor sredstev, ki jih lahko uporabljamo, hkrati pa so omejene tudi koncentracije teh sredstev. Pomembna pa je še ena omejitev: omejeno je število uporab istega sredstva na isti kulturi oziroma na isti površini, kar je seveda ključno.« Na tej točki gospod Smodič primerja zdravljenje rastlin z zdravljenjem ljudi z antibiotiki. Če jih uživamo prekomerno, je za nas lahko seveda škodljivo, saj lahko med drugim sčasoma postanemo odporni na (uporabljane) antibiotike. Enako se lahko zgodi z rastlinami oz. z boleznimi in škodljivci, ki jih hočemo zatreti ali njihovo prisotnost in škodljivo delovanje spraviti pod neki prag. Če se omejitev ne držimo, da srednji rok proizvajamo t.i. ‘superparazite’, ki so odporni na vsa uporabljena sredstva.

Stroge zahteve

Integrirana pridelava je tehnološko bistveno bolj zahtevna, pravi Andrej Smodič. Omejitve, ki jih konvencionalna pridelava nima, je treba spoštovati in za tovrstno pridelavo je potrebno veliko znanja. »Če je hranjenje rastlin prekomerno, so seveda prekomerno prehranjene in postanejo izrazito občutljive na določene bolezni in tudi škodljivce, zaradi česar je potem zdravljenje nujno potrebno.« Da bi se temu izognili, je treba smernice in določnice tehnoloških navodil strogo upoštevati in spoštovati, hkrati pa uporabiti vse znanje in pri določenih primerih vpeljati tudi zdravo presojo, ki pa je največkrat odvisna tudi od izkušenj.

»Takšen sistem je naravnan na trajnostno gospodarjenje z vsemi viri,« pove sogovornik, »kar je prvi atribut integrirane pridelave. Nikoli ne uporabljamo gnojil po nepotrebnem, saj se to lahko potem tudi razliva v podtalnico, torej pristane v vodi, ki jo pijemo in imamo zato lahko zdravstvene težave na dolgi rok. Hkrati je prav tako zelo omejena in nadzorovano sledljiva uporaba fitofarmacevtskih sredstev z namenom, da se prepreči zaostajanje aktivnih substanc rastlinskih zdravil, ki so lahko škodljive za človeški organizem. Ostanki le-teh ne smejo pristati v plodovih.«

Višja cena, vendar kakovostnejši pridelki

Tudi v integrirani pridelavi to pomeni manj pridelka in višjo ceno. »Če bi gospodarili na konvencionalen način, bi zagotovo imeli vsaj za tretjino več pridelkov,« pritrdi gospod Smodič. »Tudi sredstva, ki so dovoljena, niso najcenejša.« S sodelovanjem s trgovci je zadovoljen in poudarja, da je že dolgotrajno in da svojo proizvodnjo načrtujejo na osnovi njihovih potreb. Klasični trgovski sistemi v Sloveniji sicer eksplicitno ne zahtevajo integrirane pridelave, vendar pa je tovrsten način pridelave vsekakor prednost za kupce.

»Ljudje se vedno bolj zavedajo, kaj pomeni nadzorovana pridelava in tudi, da je to lahko nekoliko dražje. Žal je situacija v državi še vedno takšna, da ljudje najprej preverijo ceno, potem šele vse ostalo,« prizna. »Vendar: skrbna izbira stvari, s katerimi se prehranjujemo, in uravnoteženi obroki so najboljša zdravstvena preventiva in investicija v manjše količine bolj kakovostne, a morda nekoliko dražje hrane, je definitivno investicija v lastno zdravje in to lahko že na kratki rok. Vrednost lastnega zdravja je večini že jasna, čisto vsem pa postane kristalno jasna, ko se začnejo težave, tudi glede na delovanje našega zdravstvenega sistema,« še doda.

Zdrav način življenja je neprecenljiv, zato dobro premislite, ko boste naslednjič kupovali zelenjavo, ki se je do vaše izbrane trgovine pripeljala čez polovico sveta.

- Oglas -

NAJNOVEJŠE