DomovDom & EnergijaNajboljši domači načini za odstranjevanje...

Najboljši domači načini za odstranjevanje plevela med tlakovci

V ozkih fugah med tlakovci se nabirajo prah, pesek in razpadli organski ostanki. Dovolj je nekaj dežja, da iz njih poženejo trave, regrat in drugi trdovratni pleveli. Poleti se rastline zaradi toplote hitro okrepijo, njihove korenine pa sežejo globlje, kot lahko dosežemo z navadnim pometanjem.

Domače rešitve lahko pomagajo, vendar niso vse enako učinkovite ali neškodljive. Nekatere spletne mešanice vsebujejo toliko soli ali kisline, da poleg plevela ogrozijo bližnje rastline, fuge in celo površino tlakovcev.

Ključni poudarki:

  • Vrela voda je najpreprostejša domača rešitev za mlade plevele, vendar je pri trajnih rastlinah treba postopek ponoviti.
  • Običajni gospodinjski kis poškoduje predvsem nadzemne dele mladih rastlin in ne uniči nujno globokih korenin.
  • Sol, belilo in močni čistilni pripravki niso primerna rešitev, saj lahko poškodujejo tla, materiale in bližnje rastline.

Najpreprostejša rešitev se skriva v grelniku vode

Vrela voda poškoduje rastlinske celice in povzroči hitro venenje listov. Najbolje deluje na mladih plevelih, ki so šele vzniknili in še nimajo razvitega globokega koreninskega sistema.

Vodo zavremo in jo počasi nalijemo neposredno v fugo, predvsem okoli sredine rastline. Ne polivamo celotne površine. Tako porabimo manj vode in zmanjšamo možnost, da bi poškodovali bližnjo trato ali okrasne rastline.

Uporabimo lahko tudi še vročo nesoljeno vodo, ki ostane po kuhanju krompirja ali zelenjave. V njej ne sme biti soli, olja, omake ali drugih dodatkov.

Pri regratu, slaku, travah in drugih trajnih plevelih bo nadzemni del hitro porjavel, vendar lahko korenina preživi. Novo rast obdelamo takoj, ko se pojavi. Z vsakim ponavljanjem rastlina porabi del zalog iz korenine in postopoma oslabi.

Z vrelo vodo ravnamo previdno. Nosimo zaprto obutev in je ne prenašamo v odprti, do roba napolnjeni posodi. Ne uporabljamo je tik ob občutljivih vrtnih ceveh, plastičnih robnikih ali rastlinah, ki jih želimo ohraniti.

Ali kis med tlakovci res deluje?

Običajni gospodinjski kis vsebuje približno od pet do devet odstotkov ocetne kisline. Ta ob neposrednem stiku poškoduje liste in druge zelene dele rastline, zato je rezultat najhitreje viden pri mladih enoletnih plevelih.

Za točkovno nanašanje lahko gospodinjski beli kis nalijemo v majhno ročno pršilko in z njim rahlo omočimo samo liste plevela. Pršimo v suhem, mirnem vremenu, ko vsaj nekaj ur ni pričakovati dežja. Ne nanašamo ga tik ob zelenjavnem vrtu, trati, živih mejah ali cvetličnih gredah.

V 500 mililitrov kisa lahko dodamo največ eno ali dve kapljici sredstva za pomivanje posode, da se tekočina lažje oprime gladkih listov. Več detergenta ne pomeni boljšega učinka, poveča pa možnost odtekanja v tla in površinske vode.

Pomembno je razumeti, da kis deluje predvsem kontaktno. Listi se lahko posušijo, vendar sredstvo pri dobro ukoreninjenih trajnih plevelih pogosto ne doseže korenine. Takšne rastline lahko po nekaj dneh ali tednih znova odženejo.

Kisa ne uporabljamo na marmorju, apnencu, teracu in drugih površinah, občutljivih na kisline. Previdnost je potrebna tudi pri betonskih tlakovcih in cementnih fugah. Pred uporabo ga preizkusimo na neopaznem mestu ter preverimo navodila proizvajalca tlakovcev.

Koncentrirani vrtnarski kis ni enak kuhinjskemu. Visoke koncentracije ocetne kisline lahko povzročijo hude poškodbe kože in oči, zato niso primerne za improvizirane domače mešanice.

Najboljši rezultat dosežemo s kombinacijo

Pri večjih plevelih je najučinkoviteje, da jih najprej mehansko odstranimo. Delo je lažje po dežju, ko so fuge vlažne. Uporabimo ozko strgalo, nož za fuge ali kavelj za odstranjevanje plevela.

Rastlino poskušamo izvleči skupaj s čim večjim delom korenine. Če je ni mogoče odstraniti, porežemo listno maso in preostanek previdno obdelamo z vrelo vodo. Pri trdovratnem plevelu postopek ponovimo ob prvi novi rasti, ne šele takrat, ko se rastlina ponovno razraste in zacveti.

Odstranjeni plevel takoj poberemo. Rastlin z dozorevajočimi semeni ne odlagamo na običajen kompost, saj se lahko seme ohrani in pozneje vrne na vrt.

Zakaj sol ni dobra dolgoročna rešitev?

Mešanica kisa, soli in detergenta je ena najpogosteje deljenih domačih rešitev. Plevel lahko res opazno poškoduje, vendar sol ne ostane samo na mestu nanosa. Dež jo lahko spere v trato, gredo ali območje korenin bližnjih dreves in grmovnic.


Ponavljajoča se uporaba povečuje slanost tal in slabša pogoje za rast številnih rastlin. Sol lahko vpliva tudi na fuge ter nekatere betonske in kovinske elemente. Podobno se izogibamo sodi bikarboni v večjih količinah, saj tudi z njo v okolje dodajamo natrij.

Na tlakovce prav tako ne zlivamo belila, čistil za odtoke, pralnih sredstev ali drugih gospodinjskih kemikalij. Kisa nikoli ne mešamo z belilom, ker lahko nastanejo nevarni plini.

Očiščene fuge je treba ponovno zapolniti

Plevel pogosto ne raste iz globine pod tlakovci, temveč iz semen, ki pristanejo v prahu na površini fug. Zato odstranjevanje rastlin reši le polovico težave.

Ko so fuge čiste in suhe, jih po potrebi dopolnimo z materialom, ki ga priporoča proizvajalec tlakovcev. Primeren fugirni pesek zmanjša prostor za nabiranje zemlje in kalitev novih semen.


Tlakovano površino redno pometamo, zlasti po košnji, obrezovanju in jesenskem odpadanju listja. Mlade poganjke odstranimo takoj. Nekaj minut sprotnega dela je učinkovitejših kot en sam agresiven poseg sredi poletja.

Preberite tudi:

Se vam zdijo naši članki zanimivi in koristni? Dodajte Bodi eko kot svoj priljubljen vir novic na Googlu.
Google
Nastavi
Maja Kovač
Maja Kovač
Maja Kovač je avtorica, ki jo zanimajo predvsem zdrav življenjski slog, dom, narava ter praktične zgodbe iz vsakdanjega življenja. Pri pisanju združuje radovednost, razumljiv jezik in uporabne informacije, ki bralcem pomagajo sprejemati bolj premišljene odločitve.

NAJNOVEJŠE