Mehika je v zadnjih letih poskušala močneje zaščititi domače sorte koruze ter zmanjšati odvisnost kmetijstva od gensko spremenjene koruze in glifosata. Pri koruzi je dosegla pomemben cilj: od marca 2025 mehiška ustava prepoveduje sejanje gensko spremenjene koruze. Toda poskus omejitve njenega uvoza in uporabe je sprožil trgovinski spor z ZDA, v katerem je Mehika izgubila. Danes je rezultat nenavaden kompromis – gensko spremenjene koruze v Mehiki ni dovoljeno sejati, država pa jo še vedno množično uvaža predvsem iz ZDA. Pri glifosatu je šla vlada še korak nazaj: napovedane popolne prepovedi za zdaj ni izvedla.
Ključni poudarki:
- Mehiška ustava od marca 2025 prepoveduje sejanje gensko spremenjene koruze, predvsem zaradi zaščite avtohtonih sort.
- Mehika je po porazu v sporu USMCA umaknila omejitve uporabe uvožene gensko spremenjene koruze.
- Načrtovane popolne odprave glifosata niso izvedli, saj vlada pravi, da ustreznih nadomestnih rešitev še nima.
Mehika je naredila nekaj, česar ZDA niso mogle preprečiti
Koruzo je težko ločiti od mehiške zgodovine in identitete. Mehika je eno od središč izvora in raznolikosti te rastline, tamkajšnji kmetje pa še vedno ohranjajo številne tradicionalne sorte različnih barv, oblik in lastnosti.
Prav zaščita te genske raznolikosti je postala eden glavnih argumentov predsednice Claudie Sheinbaum pri uvedbi ustavne zaščite koruze.
Marca 2025 je podpisala spremembo 4. in 27. člena mehiške ustave. Z njo je koruza dobila poseben status elementa nacionalne identitete, sejanje gensko spremenjene koruze pa je bilo prepovedano na ustavni ravni. Mehiška vlada ukrep utemeljuje predvsem z varovanjem domačih sort, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.
Ta prepoved velja še danes.
Toda pomembna podrobnost je, da prepoved sejanja ni enaka prepovedi uvoza.
In prav tu je morala Mehika po sporu z ZDA močno popustiti.
ZDA so spor dobile na vseh sedmih točkah
Že februarja 2023 je takratna mehiška vlada sprejela odlok, ki je prepovedoval uporabo gensko spremenjene koruze za testo in tortilje ter predvideval njeno postopno odpravo tudi pri drugih živilih in živalski krmi.
To je bilo za ZDA veliko gospodarsko vprašanje.
Mehika je njihov največji tuji trg za koruzo. Samo leta 2024 so ZDA tja izvozile za približno 5,6 milijarde dolarjev koruze. Velik del ameriške proizvodnje predstavlja gensko spremenjena rumena koruza, ki se uporablja predvsem za krmo in industrijsko predelavo.
Washington je zato leta 2023 sprožil formalni spor v okviru trgovinskega sporazuma ZDA–Mehika–Kanada oziroma USMCA.
Decembra 2024 je arbitražni senat odločil v korist ZDA pri vseh sedmih ameriških zahtevkih. Ugotovil je, da sporni mehiški ukrepi niso temeljili na ustrezni oceni tveganja in znanstvenih dokazih, zahtevanih po pravilih sporazuma USMCA, ter da omejujejo dostop do trga, ki ga je Mehika s sporazumom zagotovila.
Mehiška vlada se z vsebinsko presojo ni strinjala. Trdila je, da njeni ukrepi izhajajo iz zaščite javnega zdravja, pravic avtohtonih skupnosti ter domače genske raznovrstnosti koruze.
Toda kot podpisnica USMCA je morala odločitev arbitražnega senata upoštevati.
Mehika je umaknila ključne omejitve
Le nekaj tednov po odločitvi je prišel preobrat.
Mehiško ministrstvo za gospodarstvo je uradno razveljavilo določbe, ki so omejevale uporabo gensko spremenjene koruze za prehrano ljudi ter predvidevale njeno postopno zamenjavo v drugih segmentih. V odloku je izrecno navedlo, da ukrep sprejema zaradi izpolnitve odločbe senata USMCA.
ZDA so potezo pozdravile kot korak k rešitvi trgovinskega spora.
Toda Mehika je nato ubrala drugačno pot.
Namesto da bi ponovno poskušala omejevati uvoženo koruzo, je prepoved gensko spremenjene koruze vnesla neposredno v svojo ustavo – vendar samo v delu, ki se nanaša na gojenje na mehiških tleh.
Tako je nastala današnja dvojna ureditev: gensko spremenjeno koruzo je dovoljeno uvažati, ni pa je dovoljeno sejati v Mehiki.
Mehika še vedno uvozi ogromno ameriške koruze
Podatki ameriškega ministrstva za kmetijstvo zelo jasno kažejo, kako močna je ta odvisnost.
Za tržno leto 2024/25 je USDA ocenilo mehiški uvoz koruze na približno 25,3 milijona ton, kar je predstavljalo približno 52 odstotkov celotne domače porabe.
Kar 99 odstotkov uvožene koruze v prvih sedmih mesecih tega obdobja je prišlo iz ZDA. Predvsem ameriška rumena koruza ostaja cenovno konkurenčna za živinorejo, proizvodnjo krme, škroba, olja in drugih industrijskih izdelkov.
To precej spremeni predstavo, da je Mehika z novo politiko dosegla popolno »neodvisnost od gensko spremenjene koruze«.
Ni je.
Država je zaščitila domačo pridelavo in gensko dediščino svojih sort, hkrati pa zaradi velikanskih potreb živinoreje in živilske industrije ostaja močno odvisna od uvožene ameriške koruze.
To je v praksi kompromis med prehransko suverenostjo in gospodarsko realnostjo.
Tudi zgodba z glifosatom se ni končala s prepovedjo
Še ena pomembna podrobnost pogosto izgine v objavah o mehiškem »uporu proti GSO in glifosatu«.
Mehika je res načrtovala postopno odpravo glifosata.
Prvotni načrt je predvideval postopno zmanjševanje uporabe, poznejši odlok iz leta 2023 pa je kot konec prehodnega obdobja določil 31. marec 2024. Država naj bi medtem razvila ali zagotovila ustrezne agroekološke in druge alternative.
Toda nekaj dni pred iztekom roka je vlada načrt ustavila.
Mehiška ministrstva za gospodarstvo, okolje, kmetijstvo in zdravje so marca 2024 skupaj sporočila, da pogoji za popolno zamenjavo glifosata niso izpolnjeni. Kot ključna razloga so navedla potrebo po ohranjanju kmetijske proizvodnje in pomanjkanje cenovno ter količinsko primernih alternativ.
Tudi poznejša vlada Claudie Sheinbaum ga ni preprosto prepovedala.
Decembra 2025 je predsednica povedala, da vprašanje glifosata še vedno preučujejo in da je njegova nadomestitev zahtevna. Uradna baza mehiškega zdravstvenega regulatorja Cofepris tudi leta 2026 vsebuje registrirane izdelke z glifosatom, nekatere tudi za uporabo pri koruzi in številnih drugih kulturah.
Zato trditev, da je Mehika glifosat že odpravila ali prepovedala, ni pravilna.
Prepovedali so 35 drugih pesticidov
To pa ne pomeni, da je Mehika opustila prizadevanja za omejevanje nevarnejših fitofarmacevtskih sredstev.
Septembra 2025 je vlada prepovedala 35 aktivnih snovi pesticidov, za katere je ocenila, da predstavljajo veliko tveganje za zdravje ali okolje. Šlo je za največji tovrstni ukrep v državi po več kot treh desetletjih.
Glifosata na tem seznamu ni bilo.
Avgusta 2026 je mehiško ministrstvo za kmetijstvo ponovno poudarilo, da želi postopoma zmanjševati uporabo nevarnih agrokemikalij, vendar država očitno uporablja bolj postopno strategijo kot pri prvotno načrtovani popolni odpravi glifosata.
Je trgovinski spor res pomenil, da lahko ZDA narekujejo mehiško kmetijsko politiko?
Primer je nekoliko bolj zapleten.
Senat USMCA Mehiki ni prepovedal zaščite domačih sort koruze in ji tudi ni odredil, da mora dovoliti gojenje gensko spremenjene koruze.
Presojal je konkretne omejitve uvoza in uporabe proizvoda, ki so vplivale na trgovino med podpisnicami sporazuma. Ker je Mehika prostovoljno sprejela določena pravila USMCA, je morala svoje trgovinske ukrepe uskladiti z njimi.
Hkrati je država pokazala, da ji še vedno ostaja precej prostora za domačo kmetijsko politiko: ustavno prepoved sejanja gensko spremenjene koruze je obdržala, ZDA pa je zaradi nje niso uspele prisiliti k dovoljenju komercialnega gojenja.
Primer zato ni preprosta zgodba o zmagi ene ali druge strani.
ZDA so zmagale pri dostopu svoje koruze do mehiškega trga.
Mehika pa je ohranila možnost, da na svojih njivah prepove gojenje gensko spremenjene koruze in zaščiti avtohtone sorte.
Koruzna velesila, ki brez uvoza ne more pokriti svojih potreb
Prav v tem je največje protislovje zgodbe.
Mehika je država, kjer je bila koruza udomačena pred tisočletji in kjer ima rastlina izjemen kulturni, prehranski in biološki pomen. Toda današnja živinoreja in industrija porabita toliko koruze, da domača proizvodnja potreb ne more pokriti.
Zato država hkrati ščiti lokalno gensko dediščino in uvaža desetine milijonov ton koruze iz industrijskega ameriškega kmetijstva.
Mehiški model je tako postal zanimiv poskus ločevanja dveh svetov: na eni strani tradicionalne in domače sorte, ki jih želi država zaščititi pred nenadzorovanim križanjem, na drugi pa poceni uvožena koruza za krmo in industrijo.
Ali bo takšna razmejitev dolgoročno delovala, bo odvisno tudi od tega, koliko bo Mehiki uspelo povečati lastno pridelavo.
Za zdaj pa je eno jasno: Mehika ni prepovedala vse gensko spremenjene koruze in ni odpravila glifosata. Sprejela je precej bolj zapleten kompromis – takšen, pri katerem je zaščitila sejanje domače koruze, hkrati pa pustila odprta vrata ogromnemu ameriškemu uvozu.
