Dež je marsikje vsaj nekoliko navlažil po avgustovski vročini izsušene grede, toda že od 3. septembra se vračajo temperature od 26 do 33 °C. Takšno kratko obdobje toplih tal in razpoložljive vlage lahko pospeši setev vrtnin v začetku septembra, vendar le, če izberemo prave vrste. Motovilec in špinača v razgreti zemlji nista vedno najboljša prva izbira.
Ključni poudarki:
- Setev vrtnin v začetku septembra izkoristi topla tla in vlago po dežju, vendar drobno seme ne sme ostati v razmočeni zemlji.
- Zdaj posejte blitvo, pak choi, tatsoi, vrtno krešo in prezimno čebulo; zimsko solato med vročino sejte v senčen kotiček.
- Motovilec in špinača v razgretih tleh kalita slabše, zato z večjo setvijo počakajte do napovedane ohladitve.
Setev vrtnin v začetku septembra: vlaga ne bo trajala dolgo
Po trenutni vremenski napovedi bodo petek, sobota in večji del obdobja do torka sončni in zelo topli, najvišje dnevne temperature pa se bodo gibale med 28 in 33 °C. Nato se bo povečala možnost padavin in občutnejše ohladitve.
To pomeni, da lahko vlažna površina po dežju že v enem sončnem dnevu postane suha in zbita. Drobna semena, posejana le nekaj milimetrov globoko, lahko nabreknejo, nato pa propadejo, če se zgornja plast zemlje ponovno izsuši.
S setvijo ne začnite takoj po nalivu. V dlan stisnite pest zemlje: če se lepi na kožo in ostane v gladki mokri kepi, je še premokra. Primerna je, ko se ob rahlem pritisku združi, nato pa jo lahko s prsti brez težav razdrobite.
Gredo pripravite brez globokega prekopavanja
S prazne grede odstranite plevel, gnile plodove in ostanke obolelih rastlin. Z motiko ali grabljami zrahljajte samo zgornjih pet centimetrov zemlje. Globoko prekopavanje po dežju lahko uniči strukturo vlažnih tal in ustvari zbite grude.
Če je na gredi prej rasla močno gnojena vrtnina, novih hranil praviloma ne potrebuje. Na siromašni zemlji lahko po površini razporedite približno centimeter presejanega zrelega komposta in ga rahlo vdelate. Svežega gnoja pred jesensko setvijo ne uporabljajte.
Setvene brazde naredite zvečer. Če je površina že suha, zalijte samo brazdo, počakajte nekaj minut, posejte in seme prekrijte s suho prstjo. Tako pod njim nastane zaloga vlage, površina pa se manj hitro spremeni v trdo skorjo.
1. Blitva za jesenske mlade liste in spomladanski pridelek
Blitvo lahko v začetku septembra še posejete neposredno na prosto. Seme položite v približno dva centimetra globoke brazde, med vrstami pustite 40–45 centimetrov, vznikle rastline pa pozneje razredčite na 20 centimetrov.
Pričakujete lahko, da bo vzniknila v 7–14 dneh. Ob ugodni jeseni boste obirali mlade zunanje liste, dobro ukoreninjene rastline pa lahko prezimijo in spomladi hitro nadaljujejo rast. Na hladnejših legah jih pred močnejšo zmrzaljo zaščitite z zračno kopreno.
2. Pak choi najbolje izkoristi krajše septembrske dni
Pak choi ne mara dolge poletne vročine, saj lahko ob suši hitro požene v cvet. Krajši septembrski dnevi mu ustrezajo bolje, toplota v tleh pa omogoča hiter vznik. Med vročim tednom mu namenite mesto z jutranjim soncem in rahlo popoldansko senco.
Sejte ga od enega do dveh centimetrov globoko v vrste, oddaljene približno 30 centimetrov. Za mlade liste sadike redčite na 8–10 centimetrov, za večje rozete pa na 25–30 centimetrov. Prve mlade liste lahko ob ugodnem vremenu režete približno štiri tedne po setvi, večje rastline pa potrebujejo od šest do deset tednov.
Ker spada med kapusnice, ga takoj po setvi prekrijte s fino protiinsektno mrežo ali tanko kopreno. Ne čakajte na prve drobne luknjice, saj lahko kapusovi bolhači mlade klične liste poškodujejo zelo hitro.
Tatsoi je azijska listnata vrtnina z gladkimi temno zelenimi listi in blagim gorčičnim okusom. Jeseni pogosto uspeva bolje kot spomladi, saj krajši dan zmanjša nevarnost prezgodnjega cvetenja.
Seme položite približno pol do enega centimetra globoko. Med vrstami pustite 20–25 centimetrov, rastline pa razredčite na 10 centimetrov za sprotno rezanje ali na približno 20 centimetrov za večje rozete. Mlade liste lahko začnete pobirati po treh do petih tednih.
Tudi tatsoi zaščitite pred bolhači in gosenicami. Koprena mora biti ob robovih dobro pritrjena, sicer bodo škodljivci hitro našli odprtino.
4. Vrtna kreša zapolni najmanjše prazne površine
Vrtna kreša je ena najhitrejših možnosti za prazno septembrsko gredo. Posejete jo lahko med zimsko solato, ob rob gredice ali v širšo posodo na balkonu. Ker jo pobiramo mlado, ne potrebuje veliko prostora.
Posejte jo gosto v približno centimeter globoke vrstice in vzdržujte enakomerno vlažnost. V toplem vremenu jo postavite v polsenco, saj bo na žgočem soncu hitreje postala groba in pekoča. Običajno jo lahko začnete rezati, ko je visoka od pet do deset centimetrov, pogosto že v dveh do treh tednih.
5. Prezimna čebula bo pripravljena zgodaj spomladi
Za septembrsko setev izberite sorto čebule, ki je na embalaži izrecno označena kot prezimna. Običajne spomladanske sorte niso nujno primerne za preživljanje zime in lahko pozneje prezgodaj poženejo v cvet.
Seme posejte od enega do dveh centimetrov globoko. Za mlado čebulo lahko na eno mesto položite od osem do deset semen, med skupinami pa pustite približno 15 centimetrov. Rastline bodo jesen preživele kot tanke sadike, največje pa boste lahko začeli puliti marca ali aprila.
Setve ne gnojite močno z dušikom. Pred zimo potrebujete čvrste, zmerno velike rastline, ne bujnih mehkih listov, ki jih mraz lažje poškoduje.
6. Zimsko solato med vročino sejte v dveh terminih
Za prezimovanje izberite zimsko sorto, denimo posavko ali drugo krhkolistno oziroma mehkolistno solato, namenjeno jesenski setvi. Seme posejte zelo plitvo, največ približno pol centimetra globoko, saj za kalitev potrebuje tudi nekaj svetlobe.
Ker visoke temperature zavirajo kalitev solate, prve vrste posejte v delno senco ali v setveni plato, ki ga lahko prestavite v hladnejši svetel prostor. Drugo setev ponovite čez približno 14 dni. Tako povečate možnost, da bo vsaj del rastlin pred zimo razvil idealne štiri do šest listov.
Z motovilcem in špinačo ne zapolnite vse grede takoj
Motovilec in špinača sta sicer značilni septembrski vrtnini, vendar jima napovedane temperature nad 30 °C ne koristijo. V razgreti površini lahko vznikata počasi in neenakomerno, pri špinači pa toplota poveča tudi možnost prezgodnjega cvetenja.
Če želite preveriti razmere, posejte le krajšo poskusno vrsto v senco višjih rastlin. Glavnino semena prihranite za konec vročega obdobja oziroma čas, ko bodo dnevne temperature občutneje padle. Motovilec in špinača nista zamujena, če z njima počakate še nekaj dni.
Do vznika vsak večer preverite zgornji centimeter zemlje. Če je suh, ga navlažite z nežnim pršenjem, ne z močnim curkom. Največ septembrskih setev ne propade zaradi napačnega datuma, temveč zato, ker nabreklo seme med dvema vročima dnevoma ostane brez vlage.
